Prenaša se, da je Allahov poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: ''Zares v telesu obstaja organ: ko je zdrav, je zdravo celo telo, ko zboli, zboli celo telo. To je srce.'' (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Gorje tistim, katerih srca so trda, ko se omenja Allah. Ti so
v očitni zablodi. (Kur'an;
39:22)
Obstaja pet stvari, ki v največji meri kvarijo srce:
- Pretirano druženje z ljudmi
- Plovba po morju praznih želja (sanjarjenje).
- Vezanje za nekaj mimo Allaha.
- Pretirano uživanje hrane.
- Pretirano spanje.
Vedi, da srce potuje k Allahu in onostranstvu, in da prav
srce razkriva pot resnice, ter pomanjkljivosti naše duše in naših dejanj. Srce
nam s svojo svetlobo, življenjem, močjo, zdravjem in odločnostjo pokaže možne
prepreke na tej poti. Prav tako nam kaže, kaj lahko škoduje našem sluhu in
vidu. Omenjenih pet stvari lahko ugasne človekovo svetlobo, izkrivi sliko,
katero vidi in obremeni njegov sluh. Prav tako lahko iztroši celotno moč,
odvzame zdravje, prepreči uresničitev ciljev in povzroči, da oseba omahuje pri
odločitvah. Srce osebe, ki tega ne razume, je mrtvo, saj do sedaj še ni nikoli obstajala
rana, ki bi jo čutil mrtvak. Stvari, ki kvarijo srce, onemogočajo napredek
osebe in jo ločujejo od poti, ki vodi k namenu človekovega stvarjenja in v čem
je resnično blagostanje, sreča, veselje in uživanje.
Človek ne more občutiti blagostanja, užitka in radosti razen
s spoznanjem Allaha in z ljubeznijo do Njega Vzvišenega. Občutek spokojnosti se
lahko začuti le z omenjanjem Njega, radost in sreča le z Njegovo bližino in s
hrepenenjem po srečanju z Njim – in to je raj na zemlji – kakor je rekel šejhul
islam Ibn Tejmijje: ''Zares tudi na tem svetu obstaja raj. Kdor ga ne
občuti, ne bo vstopil v Raj na onostranstvu.''
El-muhibbun, verniki znani po svoji ljubezni do Allaha, so
govorili: ''Zares so nesrečni tisti, ki so zapustili ta svet, vendar niso
okusili najslajše stvari, katero jim lahko ponudi.'' Če so bili vprašani, kaj
je to, so odgovarjali: ''Ljubezen do Allaha, druženje z Njim, hrepenenje po
Njem, trud na Njegovi poti in odrekanje od vsega, kar ne pelje k Njemu.''
Teh pet stvari, ki kvarijo srce, oddaljujejo osebo od
najslajše stvari na tem svetu, blokirajo srce, otežujejo potovanje in izzovejo
bolezni ter prepreke, ki so za človeka lahko usodne, če se jih ne reši.
PRETIRANO DRUŽENJE Z LJUDMI
Kar se tiče pretiranega druženja z ljudmi, to je smrtonosna
bolezen, ki te bo oskrbela z vsakršnim zlom. Koliko blagora (ni'met) je
pretirano druženje odneslo in koliko sovraštva je zasejalo?! V pretiranem
druženju z ljudmi je za človeka propad tega in onega sveta! Iz tega razloga
mora Allahov suženj druženje z ljudmi omejiti le na količino, ki je potrebna.
S pretiranim druženjem mislimo na druženje s tistimi, ki se
štejejo za slabo družbo, nekoristno druženje z dobro družbo in druženje zaradi
delanja slabih dejanj. Če se človek hoče izogniti nekoristnemu druženju z
ljudmi, se mora z ljudmi družiti le v dobrih dejanjih (džuma, bajram/eid, hadž,
iskanje znanja, džihad itn.). poleg tega naj se druži le z dobrimi ljudmi in
naj si prizadeva, da slabi družbi svetuje in ji poskuša pokazati Pravo pot.
Če srce postane prezaposleno s slabo družbo in njenimi
problemi, potem nima časa za koristne stvari. Srce je takrat zavzeto z mislimi,
ki so raztresene v dolinah nizkih strasti in želja te družbe. Pretirano
druženje napolni srce s temnim dimom človeških duš, dokler ne postane črno,
zaskrbljeno, vznemirjeno in šibko.
Ebu Talib je bil v času svoje smrti obkrožen s slabo družbo.
Prav ta družba ga je na smrtni postelji odvračala od izgovora šehadeta la
ilaha illallah, ki bi mu zagotovil večno zadovoljstvo (Raj).
Ko stvarnost postane jasna, bo vsako druženje, ki je
zasnovano na izpolnjevanju želja, ustrezanju drugim in ljubezni do tega sveta,
preraslo v sovraštvo.
Vzvišeni Allah nas obvešča o kesanju nevernika, ki se je
ločil od poti Allahovega poslanca sallallahu alejhi ve sellem, in jasne
poti, ki mu je prišla od Allaha, vendar je ni videl, zato je sledil drugi poti,
ki ni pot Allahovega poslanca sallallahu alejhi ve sellem. Ko se bo
zgodil Sodni dan, se bo kesal, vendar mu to kesanje ne bo koristilo, čeprav si
bo od žalosti zgrizel prste na rokah. Allah pravi:
Na ta dan bo krivičnež grizel svoje roke (ne zgolj nohtov) in govoril: “Ko
bi le sledil poti (Allahovega) poslanca. Gorje mi! Ko vsaj ne bi izbral
tega človeka za pristnega prijatelja! Resnično, on me je zavedel, da sem
opustil Opomin (tj. Kur'an in vse, kar je povezano s pravim verovanjem),
potem ko sem ga že spoznal (Kur'an).“ In hudič človeka vedno pusti na
cedilu. (Kur'an; 25:27-29)
Allah pravi:
Prijatelji bodo na ta Dan eni drugim sovražniki, razen
bogaboječi. (Kur'an;
43:67)
Allah pravi:
In rekel je (Abraham): “Namesto Allaha ste častili kipe v tuzemskem
življenju, le zaradi ljubezni med vami. Nato se boste na Dnevu vstajenja
odrekali eni od drugih in drug drugega boste preklinjali. Vaše zatočišče bo
Ogenj in nikogar ne bo, ki bi vam pomagal.” (Kur'an; 29:25)
Številni ljudje se družijo z drugimi zaradi osebnega
interesa, ali ko sami niso sposobni uresničiti določenih ciljev, zato se takšna
ljubezen hitro spremeni v sovraštvo, psovke in medsebojno obtoževanje, kajti
ljudje ti nikoli ne bodo mogli ustreči v vsem, niti ti njim.
Merilo pohvalne družbe je dobrota in dobra dejanja ter
izogibanje družbe, v kateri je grešenje ali prestopanje meje v halalu (dovoljenem).
Kdor bo primoran na slabo družbo, mora poskušati obvarovati svoje srce, kakor
bi pazil, da dlaka ne pade v testo. Fizično bo prisoten v tej družbi, vendar bo
v duhu odsoten; bil bo blizu, vendar hkrati daleč; videl bo prisotne, vendar
jih ne bo gledal; slišal jih bo, vendar jih ne bo poslušal – in se s svojim
srcem dvignil visoko nadnje.
Vzvišeni Allah pravi:
In bodi potrpežljiv s tistimi, ki molijo k svojem Gospodarju
zjutraj in zvečer želeč si Njegovo obličje. Ne odmakni pogleda z njih želeč si
okrasja tuzemskega življenja. In ne ubogaj tistega, čigar srce smo naredili
nemarno v odnosu do Nas, ki sledi svojim strastem in čigar dejanja so pogubna. (Kur'an; 18:28)
PLOVBA PO MORJU PRAZNIH ŽELJA (SANJARJENJE)
Sanjarjenje je plovba po morju praznih želja, ki nima obale. Po
tem morju plujejo le potepuhi tega sveta. Sanjarjenje je slavno imetje
propadlih ljudi, katerim šejtan obljublja nemogoče. Valovi lažnega upanja in
propadlih iluzij pljuskajo v lenobne potnike in se poigravajo z njimi na podoben
način, kakor se psi igrajo s truplom. Lažno upanje oskrbuje sramotne, podle in
nizke duše, ki se obračajo od zunanje realnosti k mentalnem predstavljanju
svojih ciljev in želja. Takšne osebe sanjarijo o bogastvu, moči, slavi,
potovanjih, ženskah i ostalem. Oseba, ki ima takšne želje, si predstavlja, da
je te želje že uresničila in se naslaja s tem. A ko to stanje izveni in se
prebudi, spozna, da je bila vse v bistvu le prazna želja. Po tej poti se
neprijetna in nezadovoljiva realnost zopet zamenja s sanjarjenjem, v katerem so
na kreativen način zadovoljene močne, a v realnosti nezadovoljive težnje.
Eden od načinov, kako si takšni sanjači danes pomagajo pri
tem sanjarjenju, so video igre, saj oseba tako ''doseže'' stvari, katerih v stvarnosti
ni zmogla, ali pa je bila preveč lena, da bi se potrudila.
Na drugi strani se želje in upanje vernika s čvrstim in
pravilnim verovanjem vrti okrog znanja, vere, dejanj in vsega, kar ga lahko
približa Allahu. Njihove želje so: verovanje, svetloba in modrost, medtem ko so
v osnovi želje predhodno omenjenih samoprevare in laži.
VEZANJE ZA NEKAJ MIMO ALLAHA
To je hkrati tudi najnevarnejša stvar od teh stvari, ki kvarijo
srce. Ne obstaja nič bolj škodljivega za srce od tega in srcu nič ne more bolj
zmanjšati koristi in radosti. Če se človek veže za nekaj mimo Allaha, ga bo On
prepustil temu, čemur se je predal in mu ne bo pomagal. Allah mu ne bo dovolil,
da doseže željeni cilj, ker se je vezal in predal nečemu mimo Njega. Eden od
največjih vzrokov tesnobe srca je obračanje stran od Allaha, vezanje za nekaj
drugega in ljubezen do nekoga drugega. Kdor vzljubi (z intenziteto čaščenja)
nekaj mimo Allaha, bo s tem kaznovan. Takšen svoje srce daje v okove ljubezni
do tega drugega. Na zemlji ne bo bolj nesrečnega od njega, niti bolj nerazpoloženega,
niti osebe z bolj tegobnim življenjem, niti bolj utrujenega. Allah pravi:
Izbrali so si za bogove druge in ne Allaha, da bi jim bili v
ponos. Nikakor! Le-ti bodo zanikali njih čaščenje in (na Sodnem dnevu) bodo njihovi
nasprotniki. (Kur'an; 19:81-82)
Torej na Sodnem dnevu bodo ta božanstva njihovi nasprotniki,
kajti vse bo v nasprotju s tem, kar so verovali. Postali bodo njihovi najhujši
nasprotniki in najbolj zagrizeni sovražniki. Obrnili se bodo proti njim in
zanikali, kar so jim ti pripisovali.
In namesto Allaha so druge vzeli za svoja božanstva, v
upanju, da bodo deležni njihove pomoči. Ti (lažni bogovi) jim niso sposobni pomagati, medtem
ko so oni zanje pripravljena vojska (da jih ščitijo). (Kur'an;
36:74-75)
Ta tako imenovana božanstva niso sposobna pomagati tistim, ki
jih častijo, prešibka so za to, kajti ne zmorejo pomagati niti sama sebi, niti
se ne morejo maščevati, če bi jim nekdo želel prizadejati zlo.
Najbolj zapostavljeni so ljudje, čigar srca so se vezala za
nekaj mimo Allaha, saj so korist, sreča in uspeh daleč iznad dosega tega, za
kar se takšna oseba veže. Primer človeka, ki se ne zanaša in ne veže za Allaha,
je kot primer tistega, ki išče senco pred pripeko sonca pod pajkovo mrežo – to
pa je najslabše zatočišče. Allah pravi:
Ne jemlji si drugega za boga poleg Allaha, da ne boš tako
obsedel ponižan, brez podpore. (Kur'an; 17:22)
Vzvišeni Gospodar ne bo pomagal osebam, ki so častili druge
in se vezali zanje. Imam Ahmed od Ibn Mes'uda prenaša, da je Allahov poslanec sallallahu
alejhi ve sellem rekel: ''Kogar zadane siromaštvo in se zanese na ljudi,
se ne bo rešil siromaštva. A kdor se zanese na Allaha, mu bo On podaril
bogastvo – takoj ali kasneje.''
PRETIRANJO UŽIVANJE HRANE
Obstajata dve vrsti hrane, ki kvarita srce. Prva vrsta je hrana, ki je prepovedana:
- mrhovina, kri, svinjsko meso, zveri in ptice ujede,
- ukradena hrana.
Druga vrsta je hrana, ki jo uživamo s pretiranem hranjenjem.
Na ta način pride do razsipanja hrane in pretirane sitosti, kar obteži telo,
srce postane grobo, zmanjša se razsodnost, telo se pri izvrševanju ibadetov (dejanj
čaščenja) uspava in oslabi. Človek je zavzet s svojim trebuhom in ga želi
napolniti. Ko ga napolni, ga želi sprazniti, saj ga to obremenjuje in vznemirja
ter krepi strasti. Na ta način je tudi šejtanov vpliv nanj večji, saj ima več
prostora za gibanje in manipulacijo, a znano je, da se šejtan po človeku giba
kakor kri. Post šejtanu zmanjšuje in zožuje prostor, sitost pa mu ga razširja
in mu nudi večje možnosti. Oseba, ki veliko jé, bo tudi veliko spala, in s tem
veliko izgubila.
Islam poudarja koncept zmerne prehrane. Zato musliman ne jé, dokler ni lačen in ne pije, dokler ni žejen. Vzvišeni Allah
pravi:
… jejte in pijte, vendar ne razsipajte. On zares ne mara
razsipnežev.
(Kur'an; 7:31)
Allahov poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Najhujša
posoda, ki jo človek lahko napolni, je njegov želodec. Nekaj zalogajev, ki
človeka držijo pokonci, so mu zadosti. Vendar če mora jesti več, potem naj eno
tretjino napolni s hrano, eno tretjino z vodo, eno tretjino pa naj pusti za
lažje dihanje.'' (zabeležil Et-Tirmizi)
PRETIRANO SPANJE
Pretirano spanje mrtvi srce, obteži telo, odnaša čas in
prinaša nemarnost ter lenobo. Pretirano spanje je lahko zelo nepriporočljivo in
celo škodljivo za telo. Najbolje je spati le, ko začutimo veliko potrebo po
spanju. Spanje na začetku noči je koristnejše od spanja na koncu noči. Enako je
spanje na sredini dneva koristnejše od spanja na začetku ali na izteku dneva.
Bolj kot naše spanje preložimo do izteka dneva, manjša je korist in večja je
škoda, zlasti v času med salatul-asr in salatul-magrib. Na začetku dneva naj
spi le tisti, ki ni spal ponoči.
Nepriporočljivo spanje je med zoro in sončnim vzhodom, saj se
takrat pridobivajo dobra dejanja. To je obdobje začetka dneva in njegov ključ.
To je čas, ko se spušča in deli oskrba; čas, ko se spušča bereket (blagoslov)
in obdobje, na katerem temelji celoten dan. Kakor bomo preživeli jutro, tako bomo
preživeli celoten ta dan. Zato v tem obdobju dneva lahko spimo le v primeru
hude potrebe.
Pretirano spanje povzroča nekatere nevšečnosti in bolezni, enako
kot nespečnost in vzdrževanje od potrebnega spanca povzroča druge nevšečnosti
in bolezni, ki so lahko še veliko hujše: slabo razpoloženje, čemernost in
godrnjavost, pomanjkanje svežine, ki nam pomaga pri razmišljanju, razumevanju
in delu ter podobno.
Svet je ustvarjen v popolnem skladju in harmoniji – kdor se obnaša in deluje v skladu s tem bo imel od tega veliko korist.
Komentarji
Objavite komentar