Šejh, mudžahid, Turki bin Mubarek El-Bin`Ali, Ebu Sufjan es-Sulemi, rahimehullah
U imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega!
Zahvala pripada Allahu, Tistemu, ki je zapovedal ljubezen in
sovraštvo, in naj je salavat in selam na vodjo vseh glasnikov vere, na njegovo
družino, na njegove bogaboječe družabnike in na vse, ki jim sledijo v
dobrodelnosti do Dneva nagrade.
Zatem:
Vsako leto se v teh dnevih poveča zanimanje muslimanskih
množic od sledilcev islama glede vprašanja teme proslavljanja novega leta: ali
je to kategorično (strogo prepovedano) vprašanje ali idžtihadsko (vprašanje
okrog katerega obstaja razhajanje)?!
Na njihovo vprašanje jim dajemo jedrnat odgovor, proseč
Allaha, da nas naredi od tistih, ki so dosegli uspeh.
Allah Vzvišeni opisujoč vernike pravi:
In tisti, ki ne pričajo laži. (Kur'an; 25:72)
Od Ibn Abbasa se prenaša, da je rekel: ''To so prazniki
mušrikov (mnogobožcev).'' (Tefsir Kurtubija 13/78) Tudi Mudžahid je rekel: ''Praznikov
mušrikov (mnogobožcev).'' (Tefsir Begavija 1/98) Enako so rekli
Ebul-'Alije, Tavus, Ibn Sirin, Ed-Dahak, Er-Rabi ibn Enes in ostali: ''To so
prazniki mušrikov (mnogobožcev).'' (Tefsir Ibn Kesirja 3/439)
Imam ehlus-sunneta, Ahmed ibn Hanbel, rahimehullah, je s tem
verzom dokazal nedovoljenost prisostvovanja na praznikih nevernikov, kakor je
od njega prenesel šejhul-islam Ibn Tejmijje, rahimehullah, ko je rekel: ''Ni
dovoljeno prisostvovanje na praznikih kristjanov in judov; to je rekel Ahmed v
predaji Muhenne in to dokazal z govorom Njega Vzvišenega: 'In tisti, ki ne
pričajo laži.' (Kur'an; 25:72), rekoč: '(To so) Eš-Še'anin (krščanski
praznik) in njihovi ostali prazniki.' '' (Iktidau Siratil-Mustekim 1/201)
Od Enesa ibn Malika, naj je Allah zadovoljen z njim, se
prenaša, da je rekel: ''Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je
prišel v Medino, oni pa so imeli dva dneva, v katerima so se igrali (veselili),
zato je rekel: 'Kakšna sta ta dva dneva?' Rekli so: 'V njima smo se
igrali (veselili) v džahilijetu.' Takrat je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi
ve sellem, rekel: 'Zares vam jih je Allah zamenjal z boljšim: z dnevom
kurban bajrama in dnevom ramadanskega bajrama.' '' (zabeležil Ebu Davud
1/364 pod številom 1134 in Ahmed 3/103 pod številom 12025)
Šejhul-islam Ibn Tejmijje, rahimehullah, je rekel: ''Način
dokazovanja je, da Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem, ni sprejel teh
dveh džahilijjetskih dni, niti ni dopustil, da se v njima igrajo (veselijo) po
njihovi navadi, temveč je rekel: 'Zares vam jih je Allah zamenjal z
boljšim,' a menjanje nečesa pomeni zapuščanje spremenjenega, saj se ne more
združiti tisto, ki je zamenjalo s tistim, kar je zamenjano.'' (Iktidau
Siratil-Mustekim, 1/184)
Od Aiše, naj je Allah zadovoljen z njo, se prenaša, da je
rekla: ''K meni je vstopil Ebu Bekr, ko sta bili pri meni dve deklici od
deklic ensarij – ki nista bili pevki, vendar sta peli pesmi, katere so ensarije
imeli navado peti na dan Bu'asa – zato je Ebu Bekr rekel: 'Mar s hudičevim
glasom v domu Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem?!' To je bilo na
dan praznika (bajrama), zato je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem,
rekel: 'O, Ebu Bekr, zares ima vsak narod svoj praznik, to pa je naš
praznik.' '' (muttefekun alejhi: zabeležil Buhari 2/17 pod številom 952
in Muslim 2/607 pod številom 892, a besedilo hadisa je Muslimovo)
(Bu'asa je eden od praznikov prebivalcev Jesriba, katerega so
obeleževali s povodom poslednje medsebojne bitke med plemenoma Evs in Hazredž pred
prihodom Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, v Medino)
Šejhul-islam Ibn Tejmijje, rahimehullah je rekel: ''Dokazovanje
(s tem hadisom) obstaja z nekoliko strani (načinov), ena od njih je njegov,
sallallahu alejhi ve sellem, govor: 'Zares ima vsak narod svoj praznik, to
pa je naš praznik.' To obvezuje, da
se vsak narod odlikuje s svojim praznikom, kakor pravi Vzvišeni: 'Vsak ima
svojo usmeritev, proti kateri se obrne.' (Kur'an; 2:148) In pravi Vzvišeni: 'Vsakemu
izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot.' (Kur'an; 5:48) To je naredilo
obveznim, da se vsak narod odlikuje s svojo smerjo in zakonom: če imajo judje
praznik in kristjani praznik, potem je to njihova odlika, vendar mi ne bomo
sodelovali z njimi v tem, kakor ne sodelujemo z njimi v kibli (smeri molitve)
in zakonu, in enako jim ne bomo dovolili, da oni z nami sodelujejo v naših
praznikih.'' (Iktidau Siratil-mustekim, 1/193,194)
Od Kurejba, učenca Ibn Abbasa, naj je Allah zadovoljen z
njim, se prenaša, da je rekel: ''Ibn Abbas in še nekateri ljudje od ashabov
Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, so me poslali k Ummu Seleme,
naj je Allah zadovoljen z njo, da jo vprašam, v katerih dnevih se je Allahov
Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, največ postil, pa je rekla: 'Soboto in
nedeljo.' Ko sem se vrnil in jih obvestil, kakor da jim to ni bilo všeč, zato
so vstali in vsi odšli k njej, rekoč: 'Tega smo ti poslali po tem vprašanju, pa
si rekla to in to, nakar jim je rekla: 'Povedal je resnico! Zares se je imel
Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, navado postiti ob sobotah in
nedeljah, govoreč: 'To sta dva praznična dneva mnogobožcev, jaz pa se hočem
razlikovati od njih.' '' (zabeležil En-Nesai v delu El-Kubra' 2/146 pod
številom 2776, El-Bejheki v delu Es-Sunenu El-Kubra' 4/303 pod številom 8760 in
Ahmed skrajšano 6/323 pod številom 26793)
Imam Ibn Kajjim El-Dževzijje, rahimehullah, je rekel: ''To
je šeriatski tekst o pohvaljenosti posta na dan njihovega praznika z namenom
razlikovanja od njih.'' (Hašija Ibnul-Kajjima na Sunen Ebu Davuda 7/52)
Od Omarja ibn El-Khattba, naj je Allah zadovoljen z njim, se
prenaša, da je rekel: ''Ne vstopajte k mnogobožcem v njihove cerkve na dan
njihovega praznika, kajti jeza se spušča nanje.'' (zabeležil El-Bejheki v
djelu Es-Sunenu El-Kubra' 9/234 pod številom 19333, Abdur-Rezak 1/411 pod številom
1609 in Ibn Ebi Šejbe od 'Ata 5/299 pod številom 26281)
Prav tako je rekel: ''Izogibajte se Allahovih sovražnikov,
judov in kristjanov, v času njihovega praznika.'' (zabeležil El-Bejheki v
delu Es-Sunenu El-Kubra' 9/234 pod številom 19334)
Konsenz o prepovedanosti proslavljanja s povodom praznikov
kristjanov in čestitanja, prenaša skupina učenjakov, kakor je šejhul-islam Ibn Tejmijje, rahimehullah, in dva njegova učenca Ibn Kajjim in Ez-Zehebi ter drugi
poleg njiju.
Še več, stvar je težja od vsega rečenega, kako je rekel
Abdullah ibn Amr ibn El-As, naj je Allah zadovoljen z njim: ''Kdor preide
(stanuje) na ozemlju nearabcev (tj. mnogobožcev) in prisostvuje na proslavi
(perzijskega praznika) Nejruza in njihovega sejma, in se poistoveti z njimi,
vse dokler ne umre, bo z njimi oživljen na Sodnem dnevu.'' (zabeležil El-Bejheki
v delu Es-Sunenu El-Kubra' 9/234 pod številom 19335)
Imam Malik, rahimehullah, je rekel: ''Ne bo se jim
pomagalo v ničemer od njihovega praznika, kajti to se šteje v poveličevanje
njihovega širka (mnogoboštva) in pomaganje v njihovem kufru (neveri), vladarji
pa bi morali to prepovedovati muslimanom.'' (Iktidau Siratil Mustekim 1/231)
Imam Ibn Kajjim, rahimehullah, je rekel: ''A kar se tiče
čestitanja s povodom stvari, ki so vezane za karakteristike nevere, to je po
konsenzu haram (prepovedano); kakor da jim čestitaš s povodom njihovih
praznikov ali njihovega posta in rečeš: Naj ti je srečen praznik! Ali da si
srečen v tem (njihovem) prazniku in podobno temu! Če se je tisti, ki to govori,
obvaroval kufra (nevere), potem je to od harama (prepovedanih stvari), in to je
na stopnji tega, da mu čestita za delanje sedžde križu. Še več, to je pri
Allahu večji greh in odvratnejše od čestitanja s povodom pitja vina, uboja
človeka, prešuštva in podobno temu. In mnogi od tistih, pri katerih vera nima
nikakršne vrednosti, padajo v to, ne zavedajoč se ogabnosti dejanja, ki ga je
storil. Kdor nekemu človeku čestita s povodom greha, novotarije ali nevere, potem
se je izpostavil Allahovemu maščevanju in Njegovi jezi.'' (Predpisi Zimijev
1/441, 442)
Ebu Hafs El-Hanefi (učenjak hanefijske pravne šole),
rahimehullah, je rekel: ''Kdor v dnevu praznika podari mnogobožcu jajce,
poveličujoč ta dan, ne veruje v Allaha Vzvišenega.'' (Fethul Bari 2/526)
Zato se pazite, o, sledilci islama, da vaša stopala ne
omahnejo in ne padejo v te grehe ter nepravilnosti.
In naj je selam na vas.
Komentarji
Objavite komentar