BOGATI GREŠNIKI

V primeru, ko človek vztraja v grehu, medtem ko so njegove blagodati kljub temu trajne in izobilje kontinuirano, potem je to istiradž, skušnjava, ki mu jo je Allah namenil, da bi bila kazen težja in odgovornost večja. Istiradž je postopna kazen – skušnjava, ki človeka bolj in bolj potiska v propad. Imam Ahmed je v Musnedu zabeležil, da je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, rekel: ''Ko vidiš, da Allah, Slavljeni in Vzvišeni, daje Svojemu sužnju – grešniku – dobrote dunjaluka (materializem), vedi, da je to istiradž (postopna skušnjava).''

Tisti, ki so nepokorni Allahu in ne prenehajo z grešenjem, s tem vse bolj in bolj padajo v istiradž. Vendar, kar je zares nenavadno, zmotno mislijo, da jih je Allah zasul z bogastvom in izobiljem, ker naj bi bil On zadovoljen z njimi, kljub vsem njihovim grehom. Tisti, ki so pokorni Allahu, vedo, da morajo slediti Allahovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, da bi dosegli srečo na tem svetu in na bodočem. Kljub temu so nekateri verniki občasno sumničavi.

Zakaj se ljudem, ki redno klanjajo pet dnevnih molitev, se zbujajo sredi noči na prostovoljno nočno molitev, se postijo celoten ramadan, dajejo zekat, delijo miloščino in živijo pošteno, dogajajo slabe stvari? Številni doživljajo zares hude trenutke. In na drugi strani, zakaj nekateri ljudje, ki nikoli ne klanjajo in se ne postijo, živijo v izobilju (vsaj navidezno)? Posedujejo luksuzne hiše, vozijo se v dragih avtomobilih in imajo polne bančne račune.

Če jih vprašamo, ali se bojijo smrti, posmehljivo odgovarjajo: ''Tudi ostali ljudje bodo umrli. Če odidemo v Pekel, ne bomo sami; bomo imeli vsaj fajn družbo.'' Zares so naduti in arogantni.

Čeprav je bil Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, dvignjen do Allahovega prestola (Arša), kjer se je srečal z Allahom, nikoli ni bil aroganten. Poslancu Salomonu je bila podarjena velika moč in oblast nad nam vidnimi in nevidnimi bitji (džinni), vendar nikoli ni bil aroganten. Poslanec Jožef je bil po nekaterih predajah najlepši človek, Poslanec David je imel najlepši glas … Vendar v svojem srcu nikoli niso imeli niti drobtinice nadutosti. Prav nasprotno so v času molitve, pogosto v solzah, ponižno padali z glavo na tla pred Allahom.

Ljudje v istiradžu so pozabili na svojo nemoč in šibkost, še naprej uživajo v grehih in mislijo, da jih ima Allah rad. S prezirom gledajo na ljudi, ki prakticirajo vero in govorijo: ''Verniki redno hodijo v mošeje in klanjajo, vendar si ne morejo kupiti niti kolesa, medtem ko mi hodimo v nočne klube in se vozimo v luksuznih avtomobilih. Vera se prakticira za brez veze. Če bi ljudje skrajšali čas za čaščenje Allaha, bi postali bogati tako kot mi.''

V samem bistvu Allah takšnim ljudem daje bogastvo, da bi jih uničil. Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Ko Allah, Slavljeni in Vzvišeni, hoče uničiti termita, mu da krila, da poleti.'' (Kitab Nasaibul-Ibad)

Termiti živijo v zemlji ali v drevesu, ker nimajo kril. Ko Allah želi končati njihovo življenje, se pretvorijo v krilate termite. Zatem ko dobijo ta blagoslov (krila), poletijo in poskušajo kljubovati ognju, krožeč okrog njega; vendar na koncu zgorijo v njem. Podobno tudi ljudje, ko pridobijo nekaj bogastva, poskušajo kljubovati Allahu, Gospodarju vesolja, in zato bodo pristali v Ognju.

Vzemimo za primer faraona, ki je bil izjemno bogat, imel je oblast in nikoli ni bil bolan, saj mu je Allah podaril dobro zdravje in odlično fizično konstrukcijo. Drugi ljudje so zbolevali in umirali, medtem ko faraon nikoli ni kazal nikakršnih znakov bolezni ali utrujenosti … Dokler ga ni prevzel občutek nadutosti in dokler ni začel trditi, da je bog. Zato ga je Allah uničil.

Kralj Babilona, Nemrud, je poskušal zažgati Poslanca Abrahama. Allah je Nemrudu podaril ogromno kraljestvo, vendar je postal domišljav in ošaben, zato mu je Allah namenil ponižujočo smrt. Komar mu je zletel v nos in se prebijal vse do možganov, dokler ga ni usmrtil.

Karun je bil najbogatejši človek vseh časov. Imelo je toliko premoženja, da je ključe trezorja komaj lahko nesla skupina močnih mož. Na koncu je zemlja pogoltnila tako njega kot njegovo bogastvo, saj je postal razuzdan, aroganten in nehvaležen Allahu.

Torej, tudi ko smo bogati, si ne smemo dovoliti, da bi nas prevzela nadutost in da bi si domišljali, kako nam je Allah to podaril iz ljubezni do nas. Karun je bil najbogatejši, pa je kljub temu klavrno končal.

Ko vse to dobro izprašamo in razmislimo, bomo našli odgovore na vsa vprašanja, ki se motajo po naših mislih: Kako se ljudje, ki so nepokorni Allahu, lahko počutijo srečne? Zakaj imajo ljudje, ki zanikajo Gospodarja vseh svetov, udobno življenje? Odgovor je: Allah jim je podaril udobno življenje, ne ker bi bil zadovoljen z njimi, temveč zato, da bi jih uničil, ker so postali arogantni in nehvaležni.

Na koncu je potrebno opozoriti, če vidimo bogate ljudi, ki prakticirajo vero, potem ne smemo reči, da je to istiradž. Če vidimo, da je naš prijatelj dobil napredovanje v službi, ne smemo reči da je to istiradž. Ljudje, ki so pridobili premoženje na dovoljen (halal) način, niso v istiradžu.

Ko Allah podari oskrbo nemuslimanom, ki so velikodušni in niso arogantni, potem to ni istiradž. Allah jih bo nagradil za njihova dejanja na tem svetu, a ker ne verujejo in se ne pokoravajo Gospodarju vseh svetov, ne bodo imeli od tega nobene koristi na onostranstvu.

Če želimo imeti udobno življenje, moramo živeti po določenih principih. Smisel življenja je, da iščemo Allahovo zadovoljstvo, vse ostalo je postransko. Tudi oskrba.

Kako lahko prepoznamo blagoslovljeno oskrbo? Oseba ve, da je oskrba blagoslovljena, če je hvaležna Allahu zanjo; če oskrbo namenja za pravilen način, za dobre, koristne stvari in če v tem procesu postaja še boljši vernik in človek – tako veš, če je tvoja oskrba blagoslovljena, saj ti jo je Allah v tem primeru podaril iz Svoje ljubezni in zadovoljstva.

A če zaradi oskrbe postajaš slabši človek, hujši grešnik in vse bolj in bolj aroganten, potem vedi, da ti je Allah to oskrbo namenil kot kazen in skušnjavo.