Preskoči na glavno vsebino

TEVHID V SALATUL-ISTIHARA

Salatul-istihara vsebuje zelo pomembne pomene tevhida, saj v tej molitvi Allaha, Vzvišenega prosimo z Njegovimi lepimi imeni in lastnostmi.

Allahu pripadajo najlepša imena, zato Ga molite z njimi. (Kur'an; 7:180)

Ko oseba klanja salatul-istihara, s prepričanjem spozna, da ima svojega Gospodarja, ki podarja tistemu, ki od Njega prosi, in se odziva tistemu, ki se obrne k Njemu. Allah je seznanjen s tem, kar ljudje nosijo v srcu.

Reci: “Nihče med tistimi, ki so v nebesih in na Zemlji ne pozna tistega, kar je ljudem nevidno in neznano, le Allah to ve.” (Kur'an; 27:65)

V salatul-istihara se nahajajo največji pomeni tevhida, saj se človek zaupa Allahu in se zanaša Nanj, da bo prinesel pravilno odločitev.

In le na Allaha naj se zanašajo verniki. (Kur'an; 9:51)

Ko Allah in Njegov poslanec zapovesta nekaj, vernik in vernica nimata pravice, da bi glede tega ravnala po svoji presoji. (Kur'an; 33:36)

Oseba, ki klanja salatul-istihara vse prepušča Allahu, brez pritoževanja in nepotrebnih opazk.

Resnično vse zadeve v celoti pripadajo Allahu. (Kur'an; 3:154)

Ibn Kajjim je rekel: ''Ta molitev v sebi vsebuje potrditev Njegovega obstoja, potrditev Njegovih popolnih lastnosti, znanja, moči in volje, potrditev Njegovega gospodarstva, prepuščanje vseh stvari Njemu, iskanje pomoči in zanašanje Nanj, zapustitev zanašanja na samega sebe, odrekanje od vsakršne moči poleg Njegove moči. Prav tako (vsebuje) človekovo priznanje svoje nesposobnosti, da z gotovostjo oceni, kaj je zanj bolje in kaj je zmožen storiti, četudi si to želi, ter da je vse v rokah njegovega Gospodarja, Stvarnika, Resničnega Boga, ki je Edini vreden čaščenja.'' (Zadul-me'ad, Ezkarus-sefer)

Allah je prepovedal vedeževanje in prerokovanje, ko je ljudem razodel in za način življenja določil islam. Razodel je, da so to znaki širka, nesreče in neobstoja tevhida pri posameznem človeku. Allah je muslimanom to nadomestil z istiharo, ki je sestavljena iz dveh rekatov in dove, ter pojasnil, da je to vid tevhida in uspeha; veza z Allahom, Vsevednim (El-Alim) in O vsem obveščenim (El-Khabir), ki Edini prinaša srečo in mimo Katerega nihče ne more odstraniti nesreče.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...