SUŽENJSTVO ALLAHU

Allahov suženj ima lahko dva pomena: muabbed (zasužnjen) ali abid (pobožen).

Prva vrsta: Zasužnjen (muabbed) je tisti, kogar je Allah naredil za sužnja in ponižnega v pogledu Njega. On Vzvišeni upravlja z njim in z njegovim gibanjem; nad njim se je vzpostavila Allahova volja in moč. To zajema vse stvaritve, saj so vse stvaritve Allahovi sužnji. Vseeno, ali so pokorni ali grešniki, ali so verniki ali neverniki, ali imajo znanje ali so nevedni, ali priznavajo Allaha ali Ga zanikajo – vsi so sužnji. Nihče ne izstopa iz okvirja Allahove moči. Na primer, nihče se ne more ubraniti smrti ali hudi bolezni, nihče ne more živeti brez kisika in nihče ne more brez pripomočkov premagati gravitacije ali dihati pod vodo, kar pomeni, da ne more preprečiti ali spremeniti tega, kar je Allah določil za ljudi, saj nihče poleg Njega ni sposoben storiti kaj takšnega.

Na ta način so vsi ljudje Allahovi sužnji in to je splošen pomen suženjstva. Suženj v smislu zasužnjenega pomeni podrejen, obvladan, tisti, nad komer se vrši Allahova volja in moč, vseeno, ali se strinja s tem ali ne, ali se zaveda tega ali ne, ali priznava to ali ne – vsi ljudje so Allahovi sužnji.

Zares, prav vsi v nebesih in prav vsi na Zemlji bodo kot sužnji prišli k Najbolj milostnemu. (Kur'an; 19:93)

Druga vrsta: Suženj, ki ima pomen abid (pobožen), je tisti človek, ki prostovoljno časti Allaha, ko se podreja Njegovim zapovedim, tako da se posti, klanja, daje miloščino, izvršuje dolžnosti in se pokorava Njegovim predpisom po svojih najboljših močeh – vse to dela po svojem izboru. To je resnični Allahov suženj in to je posebna vrsta suženjstva, za katerega Allah nagrajuje.

Vsi ljudje so Allahovi sužnji – pokorni in grešniki, verniki in neverniki, prebivalci Raja in prebivalci Pekla – kajti On Vzvišeni je njihov Gospodar in Lastnik; nihče ne izstopa iz okvirja Njegove oblasti in moči. Dogaja se, kar On hoče, pa četudi nekateri ljudje tega nočejo.

Mar poleg Allahove vere iščejo drugo? Njemu se je že predalo (tj. naredilo islam; ar. esleme) vse, kar je v nebesih in vse, kar je na Zemlji, hote ali nehote, in vse se bo k Njemu vrnilo. (Kur'an; 3:83)

On je Gospodar svetov. On je ustvaril vse ljudi in jim dal oskrbo, daje življenje in smrt, ne obstaja noben drug gospodar poleg Njega, niti stvarnik poleg Njega. In ni pomembno, če bi ljudje to verjeli ali zanikali, ni pomembno če se tega zavedajo ali se ne zavedajo. Verniki so tisti, ki so to spoznali, za razliko od tistega, ki se tega ne zaveda ali se v srcu naduto zoperstavlja.

Srce ne more biti prazno. Človek, ki se s svojim srcem obrne stran od suženjstva Allahu, postane mušrik (mnogobožec) in ne more biti muvehid (monoteist). Zakaj?

Če bo človek v suženjstvu Allahu in bo častil edinole Allaha, potem v njegovem srcu ne bo prostora za suženjstvo nekomu ali nečemu drugemu. Ko pa se človekovo srce ne preda suženjstvu Allahu, bo srce v suženjstvu nekomu drugemu in bo častil nekaj drugega. Takšen je primer mušrika (mnogobožca), čigar srce se je izpraznilo suženjstva Allahu, pa se je na to mesto naselilo suženjstvo nečemu drugemu ali nekomu drugemu mimo Allaha, kakor je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel v hadisu, katerega je zabeležil Buhari v svojem Sahihu: ''Propadel je suženj dinarja in dirhema, in suženj svile in kadife. Če se mu podari, je zadovoljen, če se mu ne podari, ni zadovoljen.''

Včasih ga zasužnji zlatnik, včasih srebrnik ali podobne materialne stvari, ki običajno zasužnjijo srce človeka. In takšna srca po tem hrepenijo. Tako mušrik (mnogobožec) svoje poželenje in strast vzame za svoje božanstvo in sledi svojim strastem brez oziranja na Allahovo usmeritev.

Ali vidiš tistega, ki je svojo strast vzel za svoje božanstvo. (Kur'an; 45:23)

Če je človek iskren do Allaha in nato iskren do samega sebe, je njegovo srce podrejeno edinole Allahu; nič mu ni ljubše od Allaha, predan in ponižen je edinole pred Njim.

V nasprotnem primeru se bo podredil ljudem ali stvarem. To je neizbežno in nujno.

Če je suženj iskren do Allaha, bo On oživel njegovo srce in ga približal Sebi. Zatem odstrani od njega vsako zlo in razvrat. Na ta način ga varuje, da se mu ne zgodi nič, kar bi bilo nasprotno dobremu.

Od tega srca se razlikuje srce, ki ni iskreno do Allaha, pa se v njem neprestano pojavljajo različne želje, strasti in poželenja. Ljubi, kar se mu v danem trenutku zahoče ali kar odgovarja njegovemu poželenju, pa naj bo to cvet ali smet. Njegove emocije se vzbujajo naglo in spreminjajo nenadzorovano. Včasih je suženj denarju, včasih ženski, včasih oblekam, včasih vladarju, včasih ugledu. In te ljudi in te situacije lahko gledamo skoraj vsak dan.

Torej, kar se tiče prvega, splošnega pojma suženjstva, to je suženjstvo brez izbire, brez človekove svobodne volje, saj so vsi ljudje Allahovi sužnji in ne morejo izstopiti iz okvirja suženjstva Allahu.

Suženj bo pohvaljen in nagrajen le za to drugo, posebno vrsto suženjstva, ki je prostovoljna po svobodni izbiri. In suženj bo kaznovan edinole, če bo zavrnil to drugo vrsto suženjstva (pobožnosti), kajti prvi vrsti se nikakor ni zmožen upreti.

Kar se tiče splošnega pomena suženjstva, zanj nihče ne bo grajan niti pohvaljen. Vsi ljudje so glede tega isti – tako verniki kot neverniki. Vsi ljudje so sužnji na osnovi splošnega pojmovanja, medtem ko posebna vrsta suženjstva nastopi po izbiri in želji posameznega človeka, da časti Allaha, ker se je sam tako odločil.