Preskoči na glavno vsebino

IMAŠ PPROBLEM? KAKO RAVNATI?

Ko nastopi nered in ko se situacija spremeni, mora človek delovati blago, umirjeno in premišljeno.

BLAGOST

Od Allahovega Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem se prenaša, da je v verodostojnem hadisu rekel: ''V čemerkoli se najde blagost, ona to polepša. A kjer ni blagosti, bo to pomanjkljivo.'' (zabeležil Muslim)

Učenjaki so pojasnili, da je beseda 'v čemerkoli' splošna in zajema vse. Tako je blagost pohvalna v vseh stvareh, kakor je omenjeno v drugem hadisu, v katerem je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel svoji ženi Aiši: ''Zares je Allah blag in On ima rad blagost v vseh stvareh.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

Imam Buhari je ta hadis zabeležil v poglavju z naslovom Poglavje o blagosti v vseh stvareh.

Iz tega razloga mora biti človek blag in obziren v vseh stvareh, ne da se na vsak problem in vsako situacijo odziva jezno in grobo. Človek nikoli ne bo obžaloval blagosti, saj blagost povečuje lepoto v vsaki stvari.

Tvoje misli, tvoj govor in tvoje delovanje naj bo blago. Ne prinašaj naglih odločitev in bodi ljubezniv. Pazi se, da ne boš osoren in brez blagosti, saj to odstranjuje milost z vseh stvari.

UMIRJENOST

Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel Esedždžu Abdul-Kajsu: ''Ti poseduješ dve lastnosti, ki jih ima Allah rad: blagost in umirjenost.'' (zabeležil Muslim)

Ko je oseba brez naglice, to pomeni, da ima zaželeno lastnost, kakor Allah pravi v Kur'anu:

In človek prosi za zlo (brez premisleka), kakor prosi za dobro. Človek pa je vedno prenagljen. (Kur'an; 17:11)

Človek je v tem verzu grajan, ko prinaša nagle odločitve. To pomeni, da ne razmišlja, kaj si želi, pa si zaradi tega nemalokrat želi stvari, ki so slabe zanj.

PREMIŠLJENOST

Tudi premišljenost spada med lepe lastnosti v času nereda in ko se situacija spremeni, saj samo premišljen človek lahko situacijo vidi na realen način in jo razume. Imam Muslim je zabeležil, da je Mustaurid El-Kuraši rekel, da je slišal Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem reči: ''Sodni dan bo nastopil, ko bodo Rimljani (Evropejci) večina ljudi.'' Amr mu je rekel: ''Bodi previden, kaj govoriš.'' Odgovoril je: ''Samo govorim, kar sem slišal od Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem.'' Na to je Amr rekel: ''Če je to res, potem je tako zaradi lastnosti, ki jih Rimljani (Evropejci) posedujejo:

  • Oni so najbolj premišljeni ljudje, ko se spusti nered.
  • Oni si najhitreje opomorejo po težavah.
  • Oni si najhitreje opomorejo in napadejo po porazu.
  • Oni so dobri do siromašnih, sirot in do šibkih.
  • In peta lastnost je, da se upirajo tiraniji kraljev (voditeljev, diktatorjev).''

V tej izjavi Amr ibn El-As, eden od najučinkovitejših islamskih poveljnikov in ashab, ki je bil v številnih stikih z drugimi narodi in ljudmi različnih religij ter sistemov, pravi, da bo tako zaradi lepih lastnosti med Evropejci. Umirjeni so v času težav, premišljeni, ko je treba rešiti problem, čvrsti, dobrohotni in ne pustijo se poniževati.

Premišljenost Evropejcev vodi v to, da pazljivo preučijo problem in ga rešijo na način, da obvarujejo svoje življenje in življenje svojih ljudi.

Amr ibn El-As je pojasnil, na podlagi svoje modrosti in dolgoletnih izkušenj, da so Evropejci najbolj premišljeni izmed narodov. Ko se situacija spremeni in nastopi nered ali problem, Evropejci delujejo premišljeno. Nikoli ne hitijo in ne delujejo iz jeze ali strasti, kar bi lahko vodilo v še večji nered in probleme. Ko nastane nered, takoj vedo, kako ravnati. Zaradi te lastnosti bodo predstavljali večino ljudi na Sodnem dnevu

Čudim se, zakaj muslimani ne osvojimo te čudovite lastnosti premišljenosti, tako na zasebni ravni kot pri reševanju družbenih problemov?!

Premišljenost je pohvaljena v vseh stvareh. Misli pametne osebe so razsvetljene z razmišljanjem, umirjenostjo in blagostjo. Te lastnosti nam kažejo inteligenco in modrost določene osebe.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...