Preskoči na glavno vsebino

DOBRODELNOST DO STARŠEV

Allah je v številnih kur'anskih verzih omenil pravico (haqq) staršev skupaj z Njegovo pravico.

Častite Allaha in ne jemljite za boga ničesar poleg Njega. S starši ravnajte lepo … (Kur'an; 4:36)

In tvoj Gospodar je določil, da ne častite nikogar drugega kot le Njega, in da nadvse lepo ravnate s starši. (Kur'an; 17:23)

In človeku smo priporočili (lep odnos) do svojih staršev. Njegova mati ga nosi in med nosečnostjo je šibka, po dveh letih pa ga odstavi. Zahvaljuj se Meni in svojim staršem; k Meni je končni povratek. (Kur'an; 31:14)

Številni verzi imajo takšen pomen; usmerjajo na dolžnost (vadžib) dobrodelnosti do staršev, lep odnos do njih, hvaležnost za požrtvovalnost, ki so nam jo nudili od trenutka, ko smo bili v maternicah, do trenutka, ko smo dozoreli in pridobili sposobnost razlikovanja med pravilnim in nepravilnim.

V dobrodelnost do staršev spada:

  • Trošenje denarja zanje, ko imajo potrebe.
  • Poslušanje in pokornost v dobrem.
  • Ponižnost pred njimi.
  • Pred njimi ni dovoljeno povzdigniti glasu.
  • Nagovarjanje z lepim govorom in na lep način, kakor Allah pravi v suri El-Isra:

In tvoj Gospodar je določil, da ne častite nikogar drugega kot le Njega, in da nadvse lepo ravnate s starši. Če eden od njiju ali oba pri tebi dosežeta starost, jima ne reči niti “Uf.” In ne grajaj ju, temveč spoštljivo govori z njima. (Kur'an; 17:23)

V obeh Sahihih se prenaša hadis, v katerem je bil Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem vprašan: ''Katero dejanje je najboljše?'' Rekel je: ''Molitev v njenem času (tj. pravočasno).'' ''A zatem?'' Odgovoril je: ''Dobrodelnost do staršev.'' ''A zatem?'' Rekel je: ''Borba na Allahovi poti.''

Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Allahovo zadovoljstvo je v zadovoljstvu staršev, a Allahova jeza je v jezi staršev.'' (zabeležil Et-Tirmizi; Ibn Hiban in Hakim sta ga ocenila kot verodostojnega)

Nasprotno dobrodelnosti do staršev je neposlušnost, kar spada med največje grehe (kebair), zaradi hadisa Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, iz obeh Sahihov, v katerem je rekel: ''Ali hočete, da vas obvestim o največjih grehih (kebair)?'' To je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ponovil trikrat. Rekli smo: ''Da, o, Allahov Poslanec.'' Rekel je: ''Pripisovanje družabnika Allahu, nepokornost staršem …'' Usedel se je in bil je naslonjen: ''… in lažni govor ter lažno pričanje.''

V obeh Sahihih je zabeležen hadis, da je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: ''Od velikih grehov je človekovo žaljenje staršev.'' Nekdo je vprašal: ''O, Allahov Poslanec, mar človek lahko žali svoje starše?'' Rekel je: ''Da! Žalil bo starše nekega človeka, pa bo on žalil njegove starše, ali pa bo žalil njegovo mati, pa bo ta (nazaj) žalil njegovo mati.''

Tukaj nam Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem pojasnjuje, da je žaljenje staršev nekoga pravzaprav žaljenje svojih staršev.

Dolžnost (vadžib) vsakega muslimana in muslimanke je, da skrbi za svoje starše, zlasti v pozni starosti, ko še bolj potrebujejo blagost, dobrodelnost in usluge.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...