Preskoči na glavno vsebino

RESNICOLJUBNOST

Vzvišeni Allah je zapovedal iskrenost in resnicoljubnost.

O, vi, ki verujete! Bojte se Allaha in bodite z iskrenimi. (Kur'an; 9:119)

Iskrenost zajema vse stvari, ki se tičejo človeka in njegovega celotnega življenja; človeku se ne verjame na besedo, razen če druga oseba ve, da je iskren.

Pri vsem tem imamo čudovit primer v Ebu Bekru. Ko je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ljudi obvestil o Nočnem potovanju, mu je Ebu Bekr takoj verjel in za razliko od ostalih rekel: ''Prisežem pri Allahu, verjamem mu v stvareh, ki so še bolj nenavadne od te.''

Resnicoljubnost v besedah in dejanjih se uresniči le takrat, ko bodo iskrena in pravilna. Iskrenost je, da je dejanje storjeno le zaradi Allahovega zadovoljstva, pravilno pa je le takrat, ko je dejanje v skladu s šeriatom (islamsko zakonodajo). Vsa ostala dejanja se zavračajo. Potemtakem je dejanje po svoji zunanjosti sprejeto le takrat, ko je v skladu s tem, s čem je prišel Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, in ko je narejeno v imenu Allaha.

Vzemimo za primer področje poslovanja, kjer je resnicoljubnost zelo redka, zlasti v današnjem času. Vzvišeni Allah daje blagoslov resnicoljubnemu trgovcu, a uničuje blagoslov trgovcu, ki laže. Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Prodajalec in kupec imata pravico izbire (da sprejmeta ali zavrneta trgovino), dokler se ne razideta. Imela bosta blagoslov v svoji trgovini, če bosta iskrena in če bosta navedla pomanjkljivosti blaga (če jih ima). Če bosta skrivala pomanjkljivosti in lagala, jima bo uničen blagoslov trgovine.'' (zabeležila Buhari in Muslim)

Iskrenost se doseže s treningom, tako v javnosti kot v tajnosti, zlasti v mladosti. Tako se pušča močna sled pri pridobivanju pohvalnih lastnosti, ki prinašajo dobro na tem svetu kot tudi onostranstvu. Zadosti je že sama čast, da je vernik opisan pri svojem Gospodarju kot resnicoljuben in da s tem uživa ugled pri Njem. Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Bodite resnicoljubni. Zares resnicoljubnost vodi v dobrodelnost, dobrodelnost pa vodi v Raj. Človek bo neprestano govoril resnico in si prizadeval biti resnicoljuben, pa bo pri Allahu zapisan kot resnicoljuben. Pazite se laži. Zares laž vodi v grehe, grehi pa vodijo v Ogenj. Človek bo neprestano lagal in si prizadeval lagati, pa bo pri Allahu zapisan kot lažnivec.'' (zabeležil Muslim)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...