Preskoči na glavno vsebino

HIDŽAB V SODOBNEM SVETU

Ženska na Zahodu misli, da lahko dela vse, kar si zaželi. V preteklosti se je moralo zgoditi veliko stvari, da je ženska na Zahodu dobila volilno pravico, da je dobila pravico do dedovanja, pravico do dela, da zasluži za svoje preživetje in živi neodvisno življenje; tako je postala priznana v družbi. Ko je dobila te pravice, je dobila tudi občutek potrebe po integraciji v družbo, predvsem na svojem delovnem mestu. Zato si je uredila pričesko, napudrala obraz in se oblekla po določenem stilu. Medtem ko se sprehaja na delovnem mestu, občuti, da se vsi obračajo in jo gledajo. Začuti, da je v središču pozornosti: ''Vse oči so usmerjene vame.''

Neka druga ženska, ki živi na Zahodu, se med ljudmi lahkotno giblje v svoji dolgi črni obleki, ki jo ščiti pred tiranijo tega življenja. Medtem ko ostali kot nori hitijo, se ona giblje počasi in umirjeno. Spokoj, ki ga je dosegla s svojim hidžabom, je ogromen. To je svoboda skoraj brez meja. Ta ženska je pravo nasprotje zahodnjaški ženski, ki želi biti v središču pozornosti. To je zato, ker je to ženska muslimanka. To je zato, ker je to ženska, ki nosi hidžab.

Prizor ženske pokrite od glave do pete ni v prestolnicah Zahoda nobena redkost, vendar so kljub temu številni ljudje povsem nevedni glede pokrite ženske in glede razloga za oblačenje na takšen način. Ta obleka jim simbolizira zatiranje, ki jo islam dela ženski, vendar je ta obleka v resnici nekaj povsem drugega.

Vzvišeni Allah v Kur'anu pravi:

In reci vernicam, naj povesijo pogled (pred gledanjem prepovedanega), naj varujejo svoje intimne dele (tj. izogibajo naj se nečistovanja in promiskuitete), naj ne razkazujejo svojega okrasja, razen tega kar se tako ali tako vidi; naj spustijo svoja pokrivala preko vratnega izreza obleke in naj ne razkazujejo svoje lepote. (Kur'an; 24:31)

Vse odkar se je na Zahodu pojavil hidžab, se dogaja konstanten križarski pohod proti temu plemenitemu dejanju. Vendar je navkljub temu medijskemu in političnemu napadu število žensk pod hidžabom na Zahodu v velikem porastu. Hidžab je arabska beseda za tančico, kar pomeni, da je nekaj prekrito, zaščiteno in skrito pred pogledi tistih, ki nečesa ne smejo ali ne morejo videti.

Hidžab spada pod islamsko obvezo za ženske.

O, Glasnik vere! Reci svojim ženam, svojim hčeram in ženskam vernikov, naj spustijo prek sebe svoja ogrinjala. To je primernejše, da bi se jih prepoznalo in da se jim ne bi škodovalo ali jih vznemirjalo. In Allah je Odpuščajoč in Usmiljen. (Kur'an; 33:59)

Hidžab mora prekriti celotno telo ženske. To ni tanka svilena ruta, s katero se pokrijejo številne ženske, misleč, da so izpolnile svojo islamsko dolžnost. Hidžab ne sme biti izzivalen, tanek, prozoren ali pretirano večbarven. Pravzaprav islam ženski ob odhodu iz svoje hiše zapoveduje, naj nosi himar (ki pokriva glavo) in džilbab (široka halja).

Muslimanka, ki se oblači po teh pravilih, tega ne dela iz nobenega drugega razloga, razen da se pokorava svojemu Gospodarju, svojemu Stvarniku, da bi bil On z njo zadovoljen, kakor Vzvišeni pravi v Kur'anu:

In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene častijo. (Kur'an; 56)

''Idealna ženska'' današnjice ne sledi zakonov Tistega, ki jo je ustvaril. Prav nasprotno, živi pod zakoni današnje družbe in nima časa razmišljati, če je zanjo zares dobro, kar želi obleči v javnosti.

Vidimo jo, kako pozira gola in polgola na plakatih, televizijskih kanalih, revijah in družbenih omrežjih. Uporablja se jo kot poceni blago, da reklamira šminko, parfume in avtomobile, v zadnjem času pa tudi orodje, hrano in celo otroške igrače. Uporablja se jo kot poceni blago, ki se preprodaja na tržišču, kupuje in prodaja za določeno ceno, vendar na ''civiliziran in kulturen'' način v imenu ''umetnosti, svobode in preporoda''. Prav tako kakor je rekel Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem: ''V kasnejših generacijah tega ummeta se bodo pojavile ženske, ki bodo oblečene, vendar gole, njihove glave bodo kakor grbe kamel. Preklinjajte jih, kajti one so zares preklete.'' (zabeležil Muslim)

Takšne ženske mislijo, da so svobodne, vendar vsak z vsaj malo razuma in bistroumnosti vidi, da so pravzaprav sužnje. Vsaka takšna ženska naj se vpraša, kaj dobrega pridobi s tem, ko pozira na Instagramu in Facebooku, da se ob gledanju njenih fotografij slini na stotine ali celo tisoče nemoralnih moških?! Nekaj sto ali tisoč všečkov in srčkov?! Ali je svoboda in čast zahodnjaške ženske postala res tako poceni?! Nekaj klikov z miško ali palcem na pametnem telefonu?!

Na drugi strani je muslimanka svobodna vsega tega.

Dobrobiti pokrivanja so številne. Muslimanka na ta način ljudi prisili oziroma so primorani, da z njo kontaktirajo kot z dostojanstveno osebo. Ona se opisuje po svojih talentih, intelektu in karakterju, ne pa kot debela ali lepa, skodrana ali rdečelaska. Ona je simbol dostojanstva in čednosti, medtem ko je zahodnjaška ženska konstantno tretirana na seksualen in vizualen način (vsaj v večini primerov). Hidžab osvobaja od takšnega suženjstva. Hidžab odpelje žensko iz pokornosti človeku v pokornost njenemu Stvarniku.

Nositi hidžab ni nesmiselno dejanje. Zato gre pokrita ženska lahko skozi številne težave in skušnjave, v svoji družini ali v družbi, saj se je pokorila Allahu, njena pokornost Allahu pa bo zagotovo nagrajena.

In kdor dela dobra dejanja, naj bo moški ali ženska in je vernik – takšni bodo vstopili v Raj in ne bo jim storjena krivica niti za vdolbino datljeve koščice. (Kur'an; 4:124)

Tiste ženske, ki niso pokorne svojemu Stvarniku in se namesto k Njemu obračajo k sledenju svojim strastem, so na tem svetu izkoriščane in ponižane, nato pa zapuščene, na onostranstvu pa bo njihova izguba in propad še bolj jasen in očiten.

In kdor prevzame drugo vero kot islam (tj. predanost in pokoravanje Stvarniku), nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih. (Kur'an; 3:85)

Tiste ženske, ki so se pokorile Allahu preko izvrševanja Njegovih zapovedi, so lahko sigurne, da jim bodo dobra dejanja prinesla samo še več dobrega.

Ali je nagrada za dobro (kaj drugega) kot dobro?! (Kur'an; 55:60)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...