Nekatere lastnosti vernikov so:
Skesanci, častilci, hvaležni, posteči, tisti, ki se
priklanjajo (v
molitvi), tisti, ki se klanjajo do tal (v molitvi), tisti, ki
spodbujajo k dobremu, tisti, ki odvračajo od zla in tisti, ki se držijo
Allahovih omejitev. Ti pa oznani radostno vest vernikom. (Kur'an; 9:112)
Resnično so že uspeli verniki, tisti, ki so v svojih molitvah
spokojno ponižni, tisti, ki se branijo nepotrebnega ter nesmiselnega
govorjenja, tisti, ki delijo zekat (tj. letno dajatev), ki varujejo svoje intimne dele (tj.
izogibajo se nečistovanju), razen pred svojimi ženami (ali žene pred
svojimi možmi) ali pred tistimi, ki so v njihovi lasti – zaradi tega
resnično ne bodo grajani. Kdor pa išče kaj drugega kot to, kar je dovoljeno (je
prešuštnik) – takšni so pravi prestopniki. In tisti, ki varujejo zaupane jim
stvari in spoštujejo dane zaobljube, in tisti, ki pazijo na (redno in
vestno opravljanje) svoje molitve. Ti so tisti, ki so pravi nasledniki,
tisti, ki bodo nasledili El-Firdevs (tj. najvišje predele v Raju). V
njem bodo ostali za vekomaj. (Kur'an; 23:1-11)
Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel:
''Prisežem pri Allahu! Nihče od vas ne bo pravi vernik, dokler ne bo želel
svojemu bratu (muslimanu), kar želi samemu sebi.'' (zabeležila
Buhari in Muslim)
Prav tako je rekel: ''Prisežem pri Allahu, ni pravi
vernik! Prisežem pri Allahu, ni pravi vernik! Prisežem pri Allahu, ni pravi
vernik!'' Vprašali so: ''Kdo, o, Allahov Poslanec?'' Odgovoril je: ''Tisti,
od čigar rok ni varen njegov sosed.''
Jahja ibn Mu'az je v nekaj svojih pismih zbral lastnosti
pravih vernikov: ''Vernik je sramežljiva in neopazna oseba. Bolj koristi kot
škoduje, resnicoljubnega jezika, z malo besedami, a z veliko truda in dela, ter
z malo napakami pri delu. Ne dela tega, kar se ga ne tiče. Vzdržuje družinske
vezi, spoštuje druge in je hvaležen. Z Allahom je zadovoljen, tudi kadar mu
stisne oskrbo. Blag je in pravi prijatelj, čeden in pošten. Ne preklinja, ne išče
napak drugih, ne ogovarja, ne prenaša tujih besed, ne hiti, ne zavida, ni
nadut, ni domišljav, ne hrepeni po materialnih stvareh, nima upanja po dolgem
življenju, ne spi veliko, ni nemaren, ne pretvarja se, ni hinavski, ni skopuh,
neprestano je nasmejan in veder, ni zaničljiv, ne vohuni, ljubi zaradi Allaha,
zadovoljen je zaradi Allaha in jezi se samo zaradi Allaha. Oskrba mu je
bogaboječnost in vsa skrb onostranstvo.''
Fudajl ibn 'Ijad je rekel: ''Vernik sadi palme, vendar se ves čas boji, da bodo rodile trnje. Medtem ko svetohlinec sadi trnje, vendar ves čas pričakuje, da bo rodilo datlje.''
Dobro se nauči tega in izprašaj samega sebe, preden umreš; in
vedi, da ni nobenega problema niti sramote, če zajočeš nad svojo dušo, ko pri
njej najdeš neko lastnost svetohlinstva. Redno išči odpuščanje od Allaha in Ga
prosi, naj ti podari iskrenost.
Dobri predhodniki niso imeli dejanja, ki bi se ga sramovali
na Sodnem dnevu. Nekdo je dal nasvet Omarju ibn Abdul-Azizu: ''O, Omar!
Nikar naj se ti ne zgodi, da bi bil dober Allahov suženj v javnosti, a Njegov
sovražnik v tajnosti! Kdor ni isti tako v tajnosti kot v javnosti, takšen je
svetohlinec, a svetohlinci bodo na dnu (Peklenskega) Ognja!''
Nekdo je rekel: ''Varuj se hinavske skrušenosti.'' Vprašali
so: ''Kaj je to hinavska skrušenost?'' Odgovoril je: ''Hinavska skrušenost
je, da ti je telo skrušeno, srce pa ne.''
Izprašaj se in preveri, če je tvoja notranjost enaka
zunanjosti. Prosi Allaha za odpuščanje in dobro vedi, da je oseba svetohlinec, če
se ljudem prikazuje kot nekaj več od tega, kar je v resnici.
Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel:
''Pri kom se najde četvero, ta oseba je svetohlinec, a pri kom se najde eno,
ima pri sebi lastnost svetohlinstva, dokler je ne zapusti: Ko govori, laže. Ko
obljubi, ne izpolni. Ko se dogovori, prekrši. Ko se prereka, pretirava.''
(zabeležila Buhari in Muslim)
Komentarji
Objavite komentar