Omar ibn Abdul-Aziz je v svoji poslednji pridigi (hutbi) rekel:
''O, ljudje! Zares niste ustvarjeni zaradi igre, niti ne boste
prepuščeni vnemar. Določen vam je čas, ko se bo Allah spustil, da presodi med
Svojimi sužnji.
Zares je propadel, kdor je izstopil iz Allahove milosti, ki
zajema vse, in komur bo prepovedan Raj, ki je prostran kot nebesa in zemlja.
Mar ne vidite, da ste v uničeni ruševini?! In nasledili jo bodo tisti za vami. Tako bo vse dokler se ne vrne najboljšemu Nasledniku (El-Vāris; eno od Allahovih imen).
Vsak dan greste naprej in nazaj, ko pospremite nekoga k
Allahu:
Njegov
rok je določen,
njegovo
življenje zaključeno.
Ali
mu boste zaželeli zbogom in ga pozvali z grobih razpok zemlje?
Zapustil
je svojo oskrbo
in
zapustil svoje ljubljene,
nastanil
se je med prahom,
soočen
z obračunom.
Svoboden
od tega, kar je pustil za seboj,
v veliki potrebi
po tem, kar je poslal naprej.
Zato se bojte, o, Allahovi sužnji, preden se spusti smrt in preden
pride njen prihod.
Zares vam to govorim, čeprav nihče ne ve, koliko vem o
grehih, ki sem jih zagrešil. Vendar iščem odpuščanje od Allaha in Njemu se
kesam.''
Zatem je privzdignil konce svojega ogrinjala in zajokal … Potem
je sestopil in se ni vrnil na minber (prižnico), dokler ni preminil, naj je nad
njim Allahova milost.
Komentarji
Objavite komentar