Preskoči na glavno vsebino

ŠTIRI NAJBOLJŠE ŽENSKE V ZGODOVINI

Najboljše ženske v islamu so: faraonova žena Asija, Jezusova mati Marija, Hadidža, žena Poslanca Muhammeda in Fatima, njegova hčerka.

Obstaja veliko število hadisov, ki govorijo o teh štirih ženskah in njihovem posebnem statusu. Včasih so omenjene kot ženske, ki so izpopolnile svoje verovanje, drugič kot najboljše štiri ženske na svetu, tretjič kot najboljše ženske v Raju …

Kaj jih je naredilo posebne?

Vsaka od teh štirih žensk je imela različne vloge v svojem življenju: bile so matere, soproge, sestre, hčerke … Če želimo spoznati, kaj je vsako od njih naredilo posebno in hkrati prineslo atribut najboljše, nam ne preostane nič drugega, kot da na kratko preučimo vsako od njih in pogledamo, kako so izpolnjevale te svoje vloge.


ASIJA – PRIMER VZTRAJNOSTI

Asija bint Muzahim je bila žena faraona, ki je bil eden od najhujših ljudi v zgodovini človeštva. Pomislimo, kako potrpežljiva je morala biti. Vsi vemo, da je bil faraon zelo egoističen moški. Asija je noč in dan gledala to njegovo nevero in nadutost.

Zatem pomislimo, kakšno modrost je morala imeti, ko se je vsakodnevno soočala s situacijami in dogodki okoli sebe. Kur'an nam govori o njeni modrosti, ko je faraona prepričala, naj obdrži Mojzesa in naj ga ne ubije v zibelki. Faraonu je med drugim rekla:

Morda nama bo koristil. (Kur'an; 28:9)

Ker je poznala svojega moža in način njegovega razmišljanja, je zaigrala na struno koristoljubja in tako rešila Mojzesa, ko je bil še nemočen dojenček.

Pomislimo na moč in voljo, ki je bila Asiji nujno potrebna, ko je živela v domu nevere, da bi se obvarovala in ostala na Allahovi pravi poti. Popolnoma se je predala islamu in to ji je prineslo naziv najboljše. Spoznala je, da je islam resnica in se zaradi tega brez kolebanja odrekla vsem ostalim stvarem.

Ne pozabimo, da je bila Asija kraljica svojega časa. Imela je vsa materialna bogastva, ki si jih je oseba lahko zaželela: palačo polno bogastva, nakit, prelepe obleke, služabnike, spletične … Vendar je faraon izvedel, da je začela slediti Poslancu Mojzesu, kar je pomenilo konec njenega elegantnega življenja. Takrat se je nevera v srcu njenega moža še povečala, zato jo je začel maltretirati, vendar se je kljub tej torturi uspela obdržati v islamu.

Njena moč se najbolje vidi v njenem koncu. Ko je bil faraon neuspešen pri vsakem poskusu, da Asijo odvrne od islama, jo je ležečo privezal na dno doline (ali nekakšne uvale) in ji grozil, da bo nanjo zvalil ogromno skalo, če se ne odreče islamu.

In za kaj se je na koncu odločila? Asija je brez kolebanja obrnila hrbet vsemu, kar ji je faraon nudil in se soočila z okrutno smrtjo.

Kako bi mi reagirale na takšen preizkus? Koliko poguma bi imele, da se zoperstavimo našim možem, staršem ali prijateljicam, če bi nas podcenjevali, se nam posmehovali ali nas celo fizično mučili le iz razloga, ker sledimo Allahovim zapovedim?

Ali bi imele moč in voljo, da se držimo resnice kot se jo je držala Asija, ali pa bi pokleknile pred skušnjavo in zamenjale odobravanje ljudi za Allahovo zadovoljstvo?

Asija ni imela svojih otrok, vendar je imela neizmerno ljubezen do otrok. In prav s tem so okrašene idealne muslimanke: z ljubeznijo, nežnostjo in milostjo. 

MARIJA – PRIMER POBOŽNOSTI

Kur'an zgodbo o Mariji bint Imran začenja že pred njenim rojstvom. Marija izhaja iz poštene družine. Njen oče Imran je bil vodja Izraelčanov tistega časa, medtem ko je bila njena mati Hana bint Fakud znana po pobožnosti. Zakarijja, ki jo je vzgajal, je bil Allahov glasnik vere.

Še preden je njena mati Hana zanosila, je v otroka polagala velike upe. Allaha je prosila, naj bo ta otrok služabnik v Jeruzalemskem hramu (templju), kar je bila velika čast. Čeprav se je po porodu izkazalo, da je rodila deklico, za katere ni bilo običajno služiti v templju, je Marija kljub temu svoje življenje posvetila čaščenju Allaha v tem svetem mestu.

Kasneje so jo ljudje začeli jemati kot primer pobožnosti.

Marija je simbol čednosti, sramežljivosti in popolne predanosti Allahu. Ni se obremenjevala z lepotami in zabavami, katere ji je ponujal ta svet. Srečo in radost je našla v popolni pokornosti Allahu Edinemu.

HADIDŽA – PRIMER ŽRTVOVANJA ZA RESNICO

Hadidža bint Huvejlid je bila znana po svoji zrelosti, modrosti in darežljivosti. Tudi v predislamskem obdobju je bila znana kot čista. Hadidžino življenje je bilo popolno nasprotje življenju Asije. Medtem ko je bil Asijin mož eden od najhujših ljudi na svetu, je bil Hadidžin mož najboljši človek, in sicer Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem.

Vedno mu je stala ob strani, zato je bila njena pozicija tista podpore. Najboljši pokazatelj njene vloge kot soproge je Poslančev govor, v katerem opisuje Hadidžo: ''Prisežem pri Allahu! Verjela mi je, ko so ljudje govorili, da sem lažnivec. Podpirala me je, ko so mi drugi obrnili hrbet.'' Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem jo je pogosto hvalil in nikoli ni dovolil slabega govorjenja o njej.

Kot oseba je bila Hadidža zelo inteligentna in zaupanja vredna, bila je tudi prva oseba, ki je sprejela islam preko poslednjega Allahovega poslanca Muhammeda sallallahu alehji ve sellem. Od samega začetka je brez vsakršnega dvoma verjela besedam svojega moža.

Ko je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem prejel prve verze razodetja od angela Gabriela, se je prestrašen vrnil domov in rekel Hadidži: ''Pokrij me!'' zato ga je pokrila in ostala z njim, držeč ga blizu sebe, dokler se ni opomogel od začetnega šoka. Vprašal jo je: ''O, Hadidža! Kaj se dogaja z menoj?! Zares se bojim zase!'' Na te besede mu je odgovorila: ''Upaj le na dobro, saj te Allah nikoli ne bo zapustil. Ti vzdržuješ odnose s sorodniki, iskren si v svojem govoru, iskren v svojem poslovanju in pomagaš ljudem dobiti svoje pravice.''

Hadidža je bila ena od najplemenitejših žensk svojega časa. Ljudje iz njenega naroda so nanjo vedno gledali s pogledi polnimi spoštovanja. Ob vsem tem je bila zelo močna in bogata trgovka. Na samem začetku svojega poziva v islam je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem naletel na ogromno odbojnost in neodobravanje ljudi. Klicali so ga s številnimi žaljivimi nazivi: lažnivec, norec, čarovnik. Velik del skupnosti se mu je izogibal in ga preganjal. Zlahka se je lahko pričakovalo, da bo Hadidžin status začel padati, če se bo odločila ostati z njim. Vendar je izbrala prav to. Ni se ozirala na to, kaj bodo ljudje govorili in še naprej podpirala svojega moža, tako finančno kot moralno.

FATIMA – PRIMER LEPEGA OBNAŠANJA

Fatima bint Muhammed je bila od vseh ljudi najbolj podobna svojemu očetu Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, zato so jo številni klicali kar očetova hčerka. Aiša je za Fatimo rekla: ''Ne le da je bila fizično podobna svojemu očetu, tudi obnašala se je kot on, govorila je kot on, hodila je kot on.''

Aiša je poleg tega rekla: ''Nikoli nisem spoznala boljše osebe od Fatime, razen njenega očeta.'' Fatima in njen oče sta zgradila zelo posebno vez, zasnovano na medsebojni ljubezni in spoštovanju. Ko je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem vstopil v sobo, je poskočila, pozdravila in poljubila svojega očeta. On je počel enako in ji odstopil mesto, na katerem je predtem sedel.

Ko je Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem umrl in bil pokopan, je rekla družabniku, ki je sodeloval pri pogrebu: ''O, Enes! Kako si lahko imel srce, da vržeš zemljo na Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem?!'' Tudi sama je umrla le nekaj mesecev po očetu.

Fatima je bila potrpežljiva, pobožna, častna, skromna in hvaležna ženska. Poleg vsega tega je bila zelo delovna. Izpolnjevala je svoje naloge matere in soproge ter skrbela za gospodinjstvo brez pomoči služabnikov, čeprav so jih številne njene prijateljice imele.

Na koncu ni potrebno veliko dodati. Edino, kar nam preostane je, da sledimo tem štirim najboljšim ženskam v zgodovini človeštva in da nam bodo primer v vsem, v vlogi matere, soproge, hčerke, vnukinje …

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...