Preskoči na glavno vsebino

RAZPOTJE

Verovanje v bodoči svet je razpotje med osebo živečo med zaprtimi stenami svojih čutil in osebo živečo na širnih prostranstvih, ki čuti, da je njegovo življenje na Zemlji le preizkušnja, preko katere si pripravlja nagrado ali kazen na onostranstvu. To je oseba, ki se zaveda, da pravo, resnično življenje sledi po tem neznatnem, kratkem in omejenem življenju.

Verovanje v nevidno je razpotje, kjer se človek vzdiga iznad sveta živali. Vendar skupina materialistov današnjega obdobja – kakršen je primer z materialisti vseh obdobij – želi vrniti človeka v svet živali, za katere obstaja le svet čutil.


Verovanje v nevidno je razpotje, preko katerega človek stopa in prehaja s stopnje živali, ki spoznava le s čutili, na stopnjo človeka, ki se zaveda, da je obstoj Allaha daleč večje od tega majhnega, omejenega prostora, katerega spoznava s čutili in tehnološkimi sredstvi, ki so v samem bistvu le podaljšek čutil. Ta prehod z nivoja živali na nivo človeka ima daljnosežen vpliv na človekovo spoznanje resnice.

Ta prehod vpliva na življenje človeka, kajti oseba, ki živi v tem ozkem kotičku in spoznava le s čutili, ni kakor oseba, ki živi v širnem kozmosu, katerega spoznava intuitivno in se s svojo bistrino uma zaveda, da je njegov domet - tako prostorsko kot časovno - večji od tega, kar zavest človeka lahko spozna v svojem kratkem življenju; razume, da je Allahovo javno in tajno, Njegovo vidno in nevidno, izven kozmosa - Resnica večja od samega kozmosa.

Ta Resnica, iz katere je izšel tudi sam kozmos, je resnica Božanskega bitja, Katerega ne more spoznati čutilo vida, niti zajeti razum človeka.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...