Iz izkustev in življenjskih težav smo se naučili, da so bolezni družbe raznovrstne s številnimi simptomi, ki zajemajo vse vidike življenja ummeta.
Politična stran je zadeta s kolonializmom s strani sovražnika
in z nesoglasji sinov ummeta. Ekonomska stran je zadeta in okužena s
sistemom obrestnih posojil in nadzorom nad naravnimi bogastvi s strani tujih
korporacij. Idejna stran je preplavljena z anarhijo, ateizmom in sekularizmom,
kar ruši vero in najvišje etične ter moralne vrednote.
Duhovna stran njihovega življenja je zadeta z ravnodušnim
brezupom, ponižno brezbrižnostjo, sramotno strahopetnostjo in egoizmom, ki
onemogoča aktivizem in žrtvovanje. Tako se je borbena skupnost postopoma spremenila
v skupnost igralcev, komedijantov in pevcev.
Kaj se lahko pričakuje od skupnosti, na katero so zgrmeli vsi
ti faktorji: kolonializem, razdor, ekonomski sistem temelječ na obrestnih
posojilih, tuje korporacije, ateizem, nemoralnost, anarhija v izobraževalnem
sistemu, brezup, egoizem, strahopetnost ... Le ena od teh bolezni je dovolj, da
uniči zelo napredno skupnost, kaj šele ko se v skupnosti pojavijo vse naenkrat.
Če ummet, ki ga sovražnik trenutno drži na uzdi tako
od blizu kot od daleč, ne bi imel relativne imunitete in notranje moči, bi že
zdavnaj izginil z obličja zemlje. Vendar Allah tega ne dopušča.
Vse, kar se trenutno dogaja, povečuje naše upanje, kljub
pesimizmu pesimistov. Ko obiščeš bolnika in ga vidiš v stanju molka in nepokretnega,
medtem ko je predtem govoril in se gibal, začutiš bližino njegovega konca in
težino njegove bolezni. Vendar če je situacija obratna in ga vidiš v stanju
govora ter gibanja, medtem ko je bil predtem v molku in nepokreten, začutiš
bližino njegove ozdravitve.
Že davno je tega, ko je ummet zajelo obdobje dekadence,
pasivnosti in mrtvila. Do danes se je ummet že utrudil te molčečnosti in
nepokretnosti.
Danes ummet prehaja skozi začetno fazo vsesplošnega
prebujanja in preporoda v vseh segmentih življenja. Veliki pretresi in močni
občutki prežemajo množice muslimanov. Če ne bi bilo težine okov (realnosti) na
eni strani, in anarhije pri usmerjanju ter kanaliziranju teh različnih gibanj
na drugi strani, bi ta preporod stekel v še hitreje. Vendar ti okovi zagotovo
ne bodo ostali trajna prepreka. Med enim mežikom očesa in drugim Allah menja
stanje iz enega v drugo. Izgubljen in blodeči ne bo vedno ostal takšen, kajti
po blodenju prihaja usmeritev, po anarhiji prihaja stabilnost. In Allahu
pripada zahvala za vse.
V suri El-Kasas beremo verze:
Ta-sin-mim. To so ajeti jasne Knjige. Mi ti po resnici
citiramo zgodbo o Mojzesu in faraonu; za ljudi, ki bodo verovali. Faraon se je
na zemlji resnično vzdignil nad druge (tj. postal je nadut in ošaben) in ljudi razdelil na
skupine. Zatiral je eno skupino med njimi tako, da je ubijal njihove sinove,
pri življenju pa puščal njihove hčere. Resnično je bil eden od tistih, ki so
sejali zlo. Mi želimo obdariti tiste, ki so na zemlji zatirani, jih
postaviti za vodje in za tiste, ki jo bodo nasledili, jim podariti moč in
oblast na zemlji in pokazati faraonu, Hamanu in njuni vojski tisto, česar so se
bali. (Kur'an; 28:1-6)
Ko recitiramo in beremo te verze si prav zlahka predstavljamo,
kako zlo in zabloda, tiranija in tlačenje v določenih zgodovinskih obdobjih
preplavijo skupnosti in se ob tem ponašajo s svojo močjo; počutijo se varne in
zaverovane vase, zato ne vidijo, da jih oko resnice opazuje. V trenutku, ko se
laž in zabloda veseli nad svojim stanjem in položajem, takrat jo Allah močno,
silno in nenadoma eliminira. Njegova moč in volja pride na pomoč nemočnim in
potlačenim, pa naenkrat vidiš kako se zabloda zruši, a resnica dvigne na čvrstih
in stabilnih temeljih.
Komentarji
Objavite komentar