Preskoči na glavno vsebino

ZADOVOLJNO SRCE

Omar ibn El-Khattab je rekel: ''Vseeno mi je, v kakšnem stanju se bom prebudil. Ali bo to v stanju, ki ga imam rad, ali v stanju, ki ga preziram. Razlog temu je, ker ne vem, kaj je dobro zame – ali je to v tem, kar imam rad, ali v tem, kar preziram.'' (Ez-Zuhd, str. 108., Ebu Davud)

Kako prečudovite, modre in poučne besede! Vsi imamo potrebo, da sami sebe naučimo delovanja po teh besedah in vzgojimo srce, da čuti v skladu z njimi.

Koliko stvari se nam vsakodnevno zgodi, tako na nivoju posameznika kot na nivoju družbe, na osnovi katerih vidimo le nekaj slabega, medtem ko so v bistvu dobre za nas. O tem najdemo potrditev v Allahovem govoru:

Morda sovražite nekaj, kar je dobro za vas in ljubite nekaj, kar je slabo za vas. In Allah ve, medtem ko vi ne veste. (Kur'an; 2:216)

Morda nečesa ne marate, Allah pa v tem daje veliko dobrega. (Kur'an; 4:19)

Ko se pomnožijo stvari, ki jih ljudje vidijo kot težave in neprijetnosti, pa tako grenijo njihova življenja, takrat Allahov govor, besede Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in zatem pridige njegovih družabnikov ostajajo zdravilen balzam, s katerim zdravimo življenjske rane. Kdor bo spregledal z očesom razuma, bo spoznal, da nima drugega izhoda, kajti žalost in razočaranje ne oživlja umrlega, kakor niti zaskrbljenost in nemir ne vrne izgubljenega.

Kdor bo jasno dojel, da je Allahova izbira najboljša in da na tem svetu ni človeka, ki je brez težav in skušnjav, takšen bo že pred vstopom v Rajske vrtove na onostranstvu, vstopil v zemeljske rajske vrtove zadovoljstva; in to je od plodov šestega stebra islamskega verovanja, verovanje v el-kada in el-kadr (usodo).

Medtem ko oseba, ki na te skušnjave in težave gleda le z očesom nemira in neprestano odpira žalostne strani svoje preteklosti, tako le vrača svojo bolečino in obnavlja svoje rane.

Nihče od tistih, ki jih gledaš okrog sebe in o njih poslušaš, od slavnih do neslavnih, od srečnih do nesrečnih, ni izvzet iz besed Vzvišenega Allaha:

Zagotovo Smo ustvarili človeka, da se vedno za nečim žene. (Kur'an; 90:4)

Razlika je le v tem, kako se posameznik sooči s svojimi težavami in napori.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...