PRVI ANTIRASIST NA SVETU

Bilal ibn Rebah je bil rojen v suženjstvo, stanje, ki je zanj postalo še težje, ko je postal eden od prvih vernikov, ki so sledili naukom Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem. Bilalov oče je bil arabski suženj, mati pa bivša princesa Abesinije, današnje Etiopije, ki je bila prav tako zasužnjena.

Bilal je bil v lasti gospodarja, ki ga je kaznoval za sprejetje islama. Vlekel ga je po Meki, spodbujal ljudi, naj se mu posmehujejo, skušal ga je celo prisiliti, naj se odreče islamu, tako da je na njegova prsa postavil težko skalo.

Prav nasprotno temu je Bilal pri soočenju s pregonom in nasiljem pokazal upornost in moč. Impresioniran nad Bilalovo vztrajnostjo v islamu je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, poslal svojega najboljšega prijatelja Ebu Bekra, naj Bilalu kupi svobodo.

Osvobojeni Bilal je imel pomembno vlogo v zgodnji muslimanski skupnosti. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, ga je določil za muezzina, človeka, ki kliče k molitvi. Bilal je bil temnopolt in za nekatere je njegova temna polt pomenila, da za ta položaj ni primeren.

V neki situaciji je Ebu Zerr, eden od družabnikov Poslanca Muhameda, sallallahu alejhi ve sellem, podcenjevalno rekel Bilalu: ‘’Ti, sin črne ženske!’’

To je izzvalo takojšnjo grajo s strani Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem: ‘’Ebu Zerr! V tebi je ostalo še nekaj vpliva džahilijjeta (nevednosti).’’

Ta nevednost, ki jo je omenil Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je imela korenine v napačnem stališču, da rasa odraža karakter ali družbeni status osebe. Pravzaprav je poslansko sporočilo rasne enakopravnosti v ostrem nasprotju s prevladujočo rasno nastrojenostjo v sedmem stoletju Arabije. To obdobje pred prihodom Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, se imenuje džahilijjet, obdobje nevednosti, v kar spada tudi koncept rasizma.

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je bil prvi človek v zgodovini – koliko nam je znano iz verodostojnih virov – ki je razglasil, da nobena oseba ni nad drugo glede na raso ali etnično poreklo. Ta deklaracija je kristalizirana v enem od Poslančevih najpomembnejših govorov, poslednji pridigi, na gori Arafat, leta 632. V tem govoru je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, jasno in glasno obsodil rasizem, ko je rekel: "O, ljudje, vaš Gospodar je en, vaš oče je tudi en. Nima prednosti Arabec nad nearabcem, niti nearabec nad Arabcem, niti rdeč nad črnim, niti črn nad rdečim, razen v pobožnosti." (Imam Bejheki prenesel od Džabirja)

Od takrat naprej so Poslančevi nauki o rasni enakopravnosti navdihovali različne ljudi, da se borijo za pravičnost do vseh.

Razmislite o življenju aktivista Malcolma X, ki se je s črnskim rasizmom boril proti belskemu rasizmu v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Ko je odšel na hadž oziroma romanje v Meko, je napisal svoje znano pismo, v katerem je med drugim zapisal:

Tam je bilo na desetine tisoč romarjev s celega sveta. Bili so vseh barv, od modrookih plavolascev do temnopoltih Afričanov. Vendar smo vsi sodelovali v istem obredu, prikazovali duh enakosti in bratstva, za kar so me moje izkušnje v Ameriki pripeljale do verovanja, da nikoli ne bi moglo obstajati med belim in nebelim.

Dodal je:

Nikoli prej nisem videl iskrenega in resničnega bratstva prakticiranega s strani vseh barv skupaj, ne glede na njihovo barvo.

Hadž je za Malcolma X predstavljal premik od rasizma k rasni enakopravnosti. Nauki Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, spodbuijajo ljudi, naj postanejo antirasisti, kar je nekaj drugega kot nerasist. Čeprav nerasist nima rasnih predsodkov in jih ne izraža javno, kljub temu ne dela na odstranitvi rasizma iz neke družbe. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je aktivno kljuboval in nasprotoval ter odstranil prikrit, odkrit in sistemski rasizem v družbi.

Rasizem je identificiral kot simptom, nadutost pa identificiral kot glavno korenino rasizma.

Naš svet postaja bolj in bolj raznolik in povezan, zato je ključnega pomena, da sledimo naukom Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, ki je pokazal, da se vrednost človeka ne meri z raso ali etnično pripadnostjo, temveč s karakterjem in obnašanjem.