Preskoči na glavno vsebino

ŽIVALSKA NARAVA NEKATERIH LJUDI

Živalska scena in scena zadovoljevanja primitivnih strasti je prisotna pri nekaterih neukih ljudeh, tistih, ki se od živali razlikujejo le po pokončni hoji in sposobnosti govora. Njih ne zanima nič drugega poleg zadovoljevanja svojih najnižjih strasti. In ni pomembno po kateri poti bodo prišli do tega.

Njihove duše so podobne živalskim. Z njimi se ne morejo vzdigniti na nivo človeškosti, kaj šele na nivo angelov. Stanja takšnih oseb običajno ni vredno omenjati, vendar je občasno potrebno, da pred tem obvarujemo sami sebe in da spoznamo, kdo se giblje okrog nas. Ljudje se medsebojno razlikujejo po obstoječih razlikah med živalmi, čigar obnašanje in naravo so prevzeli.

Med njimi so tisti, čigar duša je kakor pasja. Ko nenadoma najde mrhovino, s katero bi se lahko nahranilo tisoč psov, se vrže nanjo in jo varuje pred vsemi ostalimi psi. Laja in renči na vsakega psa, ki bi se približal plenu. To bi zmogel le pes, ki bi ga s svojo močjo premagal in obvladal. Nobenemu drugemu psu ne bi dal ničesar prostovoljno. Vsa njegova skrb je napolniti želodec. Sploh mu ni pomembno s kakšno hrano: neprijetno ali zaklano, pokvarjeno ali okusno. Ne sramuje se niti ogabne hrane. Če ga preženeš, sopiha, če ga pustiš, spet sopiha. Če ga nahraniš in mu nekaj daš, hodi okrog tebe in maha z repom, če ga ne nahraniš in mu nekaj odrečeš, bo renčal in lajal nate.

Nekateri imajo oslovsko naravo. Mislijo, da so ustvarjeni le za delo in jedačo. Bolj kot ga nahraniš, bolj trdo bo delal. Osel je žival, ki lahko dolgo molči, a najmanj razmišlja. Zaradi tega Allah z oslom primerja človeka, ki nosi Allahovo knjigo, vendar tega ne počne zaradi spoznanja ali izvrševanja predpisov, temveč le zaradi znanja samega po sebi. S psom je primerjal pokvarjenega učenjaka, kateremu je Allah pokazal Svoja znamenja in mu dal znanje, vendar se je od tega obrnil stran in se vdal materializmu ter sledenju poželenjem.

Nekateri od njih so podobni divjim zverem. Njihova skrb je le kazanje sovraštva do ljudi in da jih premagajo ter obvladajo, bodisi fizično bodisi intelektualno. Enostavno je njihova narava podobna naravi zveri.

Na to podobnost se nanašajo tudi tisti, ki znajo tolmačiti sanje. Ko človek sanja neke živali v svojem domu, ali sanja, da se bori proti njim, se običajno res zgodi tako, kakor so pretolmačili. To se nam pogosto dogaja v sanjah. Tolmačenje teh sanj sovpada z živalsko naravo v povezavi z ljudmi. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je v dogodku povezanem z bitko na Uhudu sanjal “kravo, ki jo koljejo,” (zabeležila El-Buhari in Muslim) pa se je zgodilo, da so neverniki ubili nekatere vernike. Krava je ena od najkoristnejših živali. Ima lastnosti dobrote, uspeha, spokojnosti in koristi; krava je ponižna, krotka, lahko jo je voditi in ne beži pred človekom.

Omar ibn El-Khattab je sanjal, da ga je petelin trikrat kljunil, pa ga je Ebu Lu’lu trikrat zabodel z nožem. Petelin je znak za zlega in tujega človeka.

Obstajajo ljudje, ki imajo naravo podobno svinji. Gredo mimo lepih stvari in jih niti ne pogledajo, nato pa pojedo izmet človeka. Takšen je primer mnogih ljudi. Od tebe vidijo in slišijo več dobrega od slabega, vendar se na to ne ozirajo, tega ne prenašajo drugim, niti jim to ne ustreza. Ko zagledajo ali slišijo napako, temu takoj najdejo nek smisel in to jim ustreza. To vzamejo kot okusen sadež in ga prenašajo drugim ljudem.

Obstajajo tudi ljudje, ki imajo naravo podobno pavu. Vse, kar ima pav, je napihnjenost in barvno perje. Izza te zunanje pojave – nima ničesar.

Konj ima najlepšo naravo med živalmi. Konj je žival plemenite duše in prijetne narave. Enako je z ovcami. Vsaka oseba, ki se pogosto druži z določeno živaljo, prevzame del obnašanja in narave te živali. Če se hrani z njenim mesom, medsebojna podobnost postane še večja. Tisti, ki se hrani, je podoben temu, s čim se hrani.

Prav iz tega razloga je Allah prepovedal meso divjih zveri in ptic ujed. Z jedjo takšnega mesa se prenaša narava teh živali na osebo, ki se s tem hrani.

A Allah najbolje ve.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...