Živalska scena in scena zadovoljevanja primitivnih strasti je prisotna pri nekaterih neukih ljudeh, tistih, ki se od živali razlikujejo le po pokončni hoji in sposobnosti govora. Njih ne zanima nič drugega poleg zadovoljevanja svojih najnižjih strasti. In ni pomembno po kateri poti bodo prišli do tega.
Njihove duše so podobne živalskim. Z njimi se ne morejo vzdigniti na nivo človeškosti, kaj šele na nivo angelov. Stanja takšnih oseb običajno ni vredno omenjati, vendar je občasno potrebno, da pred tem obvarujemo sami sebe in da spoznamo, kdo se giblje okrog nas. Ljudje se medsebojno razlikujejo po obstoječih razlikah med živalmi, čigar obnašanje in naravo so prevzeli.
Med njimi so tisti, čigar duša je kakor pasja. Ko nenadoma najde mrhovino, s katero bi se lahko nahranilo tisoč psov, se vrže nanjo in jo varuje pred vsemi ostalimi psi. Laja in renči na vsakega psa, ki bi se približal plenu. To bi zmogel le pes, ki bi ga s svojo močjo premagal in obvladal. Nobenemu drugemu psu ne bi dal ničesar prostovoljno. Vsa njegova skrb je napolniti želodec. Sploh mu ni pomembno s kakšno hrano: neprijetno ali zaklano, pokvarjeno ali okusno. Ne sramuje se niti ogabne hrane. Če ga preženeš, sopiha, če ga pustiš, spet sopiha. Če ga nahraniš in mu nekaj daš, hodi okrog tebe in maha z repom, če ga ne nahraniš in mu nekaj odrečeš, bo renčal in lajal nate.
Nekateri imajo oslovsko naravo. Mislijo, da so ustvarjeni le
za delo in jedačo. Bolj kot ga nahraniš, bolj trdo bo delal. Osel je žival, ki lahko
dolgo molči, a najmanj razmišlja. Zaradi tega Allah z oslom primerja človeka,
ki nosi Allahovo knjigo, vendar tega ne počne zaradi spoznanja ali izvrševanja
predpisov, temveč le zaradi znanja samega po sebi. S psom je primerjal
pokvarjenega učenjaka, kateremu je Allah pokazal Svoja znamenja in mu dal
znanje, vendar se je od tega obrnil stran in se vdal materializmu ter sledenju
poželenjem.
Nekateri od njih so podobni divjim zverem. Njihova skrb je le
kazanje sovraštva do ljudi in da jih premagajo ter obvladajo, bodisi fizično
bodisi intelektualno. Enostavno je njihova narava podobna naravi zveri.
Na to podobnost se nanašajo tudi tisti, ki znajo tolmačiti
sanje. Ko človek sanja neke živali v svojem domu, ali sanja, da se bori proti
njim, se običajno res zgodi tako, kakor so pretolmačili. To se nam pogosto
dogaja v sanjah. Tolmačenje teh sanj sovpada z živalsko naravo v povezavi z
ljudmi. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je v dogodku povezanem z bitko
na Uhudu sanjal “kravo, ki jo koljejo,” (zabeležila El-Buhari in Muslim)
pa se je zgodilo, da so neverniki ubili nekatere vernike. Krava je ena od najkoristnejših
živali. Ima lastnosti dobrote, uspeha, spokojnosti in koristi; krava je ponižna,
krotka, lahko jo je voditi in ne beži pred človekom.
Omar ibn El-Khattab je sanjal, da ga je petelin trikrat kljunil,
pa ga je Ebu Lu’lu trikrat zabodel z nožem. Petelin je znak za zlega in tujega
človeka.
Obstajajo ljudje, ki imajo naravo podobno svinji. Gredo mimo
lepih stvari in jih niti ne pogledajo, nato pa pojedo izmet človeka. Takšen je
primer mnogih ljudi. Od tebe vidijo in slišijo več dobrega od slabega, vendar se
na to ne ozirajo, tega ne prenašajo drugim, niti jim to ne ustreza. Ko zagledajo
ali slišijo napako, temu takoj najdejo nek smisel in to jim ustreza. To vzamejo
kot okusen sadež in ga prenašajo drugim ljudem.
Obstajajo tudi ljudje, ki imajo naravo podobno pavu. Vse, kar
ima pav, je napihnjenost in barvno perje. Izza te zunanje pojave – nima ničesar.
Konj ima najlepšo naravo med živalmi. Konj je žival plemenite
duše in prijetne narave. Enako je z ovcami. Vsaka oseba, ki se pogosto druži z
določeno živaljo, prevzame del obnašanja in narave te živali. Če se hrani z
njenim mesom, medsebojna podobnost postane še večja. Tisti, ki se hrani, je
podoben temu, s čim se hrani.
Prav iz tega razloga je Allah prepovedal meso divjih zveri in
ptic ujed. Z jedjo takšnega mesa se prenaša narava teh živali na osebo, ki se s
tem hrani.
A Allah najbolje ve.
Komentarji
Objavite komentar