Preskoči na glavno vsebino

ŽIVALSKA NARAVA NEKATERIH LJUDI

Živalska scena in scena zadovoljevanja primitivnih strasti je prisotna pri nekaterih neukih ljudeh, tistih, ki se od živali razlikujejo le po pokončni hoji in sposobnosti govora. Njih ne zanima nič drugega poleg zadovoljevanja svojih najnižjih strasti. In ni pomembno po kateri poti bodo prišli do tega.

Njihove duše so podobne živalskim. Z njimi se ne morejo vzdigniti na nivo človeškosti, kaj šele na nivo angelov. Stanja takšnih oseb običajno ni vredno omenjati, vendar je občasno potrebno, da pred tem obvarujemo sami sebe in da spoznamo, kdo se giblje okrog nas. Ljudje se medsebojno razlikujejo po obstoječih razlikah med živalmi, čigar obnašanje in naravo so prevzeli.

Med njimi so tisti, čigar duša je kakor pasja. Ko nenadoma najde mrhovino, s katero bi se lahko nahranilo tisoč psov, se vrže nanjo in jo varuje pred vsemi ostalimi psi. Laja in renči na vsakega psa, ki bi se približal plenu. To bi zmogel le pes, ki bi ga s svojo močjo premagal in obvladal. Nobenemu drugemu psu ne bi dal ničesar prostovoljno. Vsa njegova skrb je napolniti želodec. Sploh mu ni pomembno s kakšno hrano: neprijetno ali zaklano, pokvarjeno ali okusno. Ne sramuje se niti ogabne hrane. Če ga preženeš, sopiha, če ga pustiš, spet sopiha. Če ga nahraniš in mu nekaj daš, hodi okrog tebe in maha z repom, če ga ne nahraniš in mu nekaj odrečeš, bo renčal in lajal nate.

Nekateri imajo oslovsko naravo. Mislijo, da so ustvarjeni le za delo in jedačo. Bolj kot ga nahraniš, bolj trdo bo delal. Osel je žival, ki lahko dolgo molči, a najmanj razmišlja. Zaradi tega Allah z oslom primerja človeka, ki nosi Allahovo knjigo, vendar tega ne počne zaradi spoznanja ali izvrševanja predpisov, temveč le zaradi znanja samega po sebi. S psom je primerjal pokvarjenega učenjaka, kateremu je Allah pokazal Svoja znamenja in mu dal znanje, vendar se je od tega obrnil stran in se vdal materializmu ter sledenju poželenjem.

Nekateri od njih so podobni divjim zverem. Njihova skrb je le kazanje sovraštva do ljudi in da jih premagajo ter obvladajo, bodisi fizično bodisi intelektualno. Enostavno je njihova narava podobna naravi zveri.

Na to podobnost se nanašajo tudi tisti, ki znajo tolmačiti sanje. Ko človek sanja neke živali v svojem domu, ali sanja, da se bori proti njim, se običajno res zgodi tako, kakor so pretolmačili. To se nam pogosto dogaja v sanjah. Tolmačenje teh sanj sovpada z živalsko naravo v povezavi z ljudmi. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je v dogodku povezanem z bitko na Uhudu sanjal “kravo, ki jo koljejo,” (zabeležila El-Buhari in Muslim) pa se je zgodilo, da so neverniki ubili nekatere vernike. Krava je ena od najkoristnejših živali. Ima lastnosti dobrote, uspeha, spokojnosti in koristi; krava je ponižna, krotka, lahko jo je voditi in ne beži pred človekom.

Omar ibn El-Khattab je sanjal, da ga je petelin trikrat kljunil, pa ga je Ebu Lu’lu trikrat zabodel z nožem. Petelin je znak za zlega in tujega človeka.

Obstajajo ljudje, ki imajo naravo podobno svinji. Gredo mimo lepih stvari in jih niti ne pogledajo, nato pa pojedo izmet človeka. Takšen je primer mnogih ljudi. Od tebe vidijo in slišijo več dobrega od slabega, vendar se na to ne ozirajo, tega ne prenašajo drugim, niti jim to ne ustreza. Ko zagledajo ali slišijo napako, temu takoj najdejo nek smisel in to jim ustreza. To vzamejo kot okusen sadež in ga prenašajo drugim ljudem.

Obstajajo tudi ljudje, ki imajo naravo podobno pavu. Vse, kar ima pav, je napihnjenost in barvno perje. Izza te zunanje pojave – nima ničesar.

Konj ima najlepšo naravo med živalmi. Konj je žival plemenite duše in prijetne narave. Enako je z ovcami. Vsaka oseba, ki se pogosto druži z določeno živaljo, prevzame del obnašanja in narave te živali. Če se hrani z njenim mesom, medsebojna podobnost postane še večja. Tisti, ki se hrani, je podoben temu, s čim se hrani.

Prav iz tega razloga je Allah prepovedal meso divjih zveri in ptic ujed. Z jedjo takšnega mesa se prenaša narava teh živali na osebo, ki se s tem hrani.

A Allah najbolje ve.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...