Preskoči na glavno vsebino

SUNNETI POSTA

 

Sehur. V Sahih El-Buhari in Sahih Muslim stoji, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: “Vstajajte na sehur, saj je v njem blagoslov.”

Hitenje z iftarjem (obed, s katerim prekinemo post) in odlašanje s sehurjem do zadnjega trenutka.

Iftar s svežimi ali suhimi datlji.

Poklicati na iftar tiste, ki se postijo, saj je v tem velika dobrota in nagrada ter tudi du’a angelov.

Opravljanje dobrih dejanj, pokornost z dejanji čaščenja in recitacija Kur’ana, saj je nagrada za dobra dejanja v ramadanu pomnožena. V Sahih El-Buhari stoji, da je bil Poslanec sallallahu alejhi ve sellem najbolj radodaren v ramadanu.

Tisti, ki se posti, je dolžan svoje organe varovati od lenobe, nekoristnega govora in laži, a tistemu, ki želi razpravo ali prepir, je sunnet reči: “Postim se,” in ga pustiti na miru.

Du’a pri iftarju. Sunnet je izgovoriti: Allahumme inni esaluke birahmetike-l-leti vesi'et kulle šei en tagfire li (Allah moj, prosim te za Tvojo Milost, ki obkroža vse stvari, da mi odpustiš).

I’tikaf. To je eden od utemeljenih sunnetov posta, pomeni pa osamitev oziroma stalno prebivanje v mesdžidu (džamiji) zaradi pokornosti Allahu. V hadisu stoji: “Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je zadnjih deset dni ramadana preživel v i’tikafu, vse dokler ga Allah ni usmrtil, a za njim so v i’tikafu bile njegove žene.” (Muttefekun alejhi)

Pogoj je, da se i’tikaf opravlja v džamiji, kjer se redno klanjajo skupinske molitve. Predhodno je potrebno imeti nijjet (namero). I’tikaf se pokvari z neupravičenim odhodom iz džamije ali pa z namero odhoda, pa četudi oseba potem ni odšla. Pokvari se tudi s spolnim odnosom ali ejakulacijo. Vzvišeni pravi:

In ne imejte odnosov z njimi, dokler ste v mesdžidih, z namenom čaščenja. (Kur’an; 2.187)

I’tikaf se ne pokvari z odhodom zaradi velike ali male fiziološke potrebe, ali izvrševanja obvezne čistoče, ali zaradi odhoda po hrano in pijačo. Vendar oseba nikogar ne obišče, niti se ne zanima za karkoli drugega poleg i’tikafa.

Teravih molitev. To je sunnet zaradi čimveč klanjanja v ramadanu in truda v zadnjih desetih dnevih, ko se išče noč kadr (lejletul-kadr). V Sahihu El-Buhari stoji: “Poslanec sallallahu alejhi ve sellem bi se z nastopom zadnjih deset dni ramadana vzdržal spolnih odnosov, celo noč bi bedel in zbujal svojo družino.“

Lejletul-kadr je najverjetneje v zadnjih desetih dnevih ramadana, a najbolj potrjena je sedemindvajseta noč. Sunnet je v tej noči govoriti: “O, Allah, Ti si Tisti, ki odpuščaš in ljubiš odpuščanje, pa mi odpusti.“ (prenaša petorica)

Zaželeno je recitirati čimveč molitev (du’a). Vzvišeni pravi:

In ko te Moji sužnji vprašajo o Meni, Jaz sem resnično blizu, nemudoma se odzovem prošnji prosilca, ko Me zaprosi. Zato naj se odzovejo Meni in naj verujejo v Mene, da bi tako lahko bili vodeni na Pravo pot. (Kur’an; 2.186)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...