V Kur’anu številni ajeti (verzi) dokazujejo vrednost znanja in njegovega prenašanja. Vzvišeni Allah pravi:
Allah bo za stopnje povzdignil tiste med vami, ki verujejo in
tiste, ki jim je dano znanje. (Kur’an; 58:11)
Mar so enaki tisti, ki vedo, in tisti, ki ne vedo? (Kur’an; 39:9)
Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel:
“Ko Allah nekomu želi dobro, mu podari razumevanje vere.” (zabeležila
El-Buhari in Muslim) In tudi: “Allah olajša pot v Raj vsakomur, ki koraka v
iskanje znanja.” (zabeležil Muslim)
Korakanje po poti znanja se nanaša na potovanje, kakor je odhod na predavanja učenjakov, in tudi na iskanje znanja po metafizični poti, kakor je pomnjenje in proučevanje, predvsem pa delanje po tem znanju.
Navedeni hadis pomeni, da Allah olajša učenje tistemu,
ki išče znanje, tako da mu odstrani prepreke na poti in mu olajša njegovo popotovanje.
Eden od dobrih predhodnikov je rekel: “Ali je kje nekdo, ki išče znanje, da
mu v tem lahko pomagamo?!”
Znanje je tudi najkrajša pot do Allaha. Poleg tega se z
znanjem izogneš mraku neznanja, dvomu in sumničenju. Iz tega razloga je Allah
Svojo knjigo poimenoval Svetloba. El-Buhari in Muslim sta od Abdullaha ibn
Omarja zabeležila, da je Allahov Poslanec Muhammed, sallallahu alejhu ve sellem
rekel: “Allah zares ne bo odvzel znanja tako, da ga bo odvzel od ljudi,
temveč z jemanjem življenja učenih ljudi; vzel bo življenje (učenjakov)
enega po enega, dokler ne bo ostalo nobenega. Takrat bodo ljudje za svoje voditelje
vzeli neuke. Od njih bodo iskali sodbo in oni jo bodo prinašali brez znanja,
kar bo vodilo do njihove izgubljenosti in vzrok za izgubljenost ostalih.”
Ko je bil Ubada ibn Es-Samit vprašam o pomenu tega hadisa je
rekel: “Če hočete, vam bom povedal, katero znanje je največje – (znanje) ki dviguje
stopnjo ljudem – to je ponižnost.”
To je rekel, ker obstajata dve vrsti znanja. Prva vrsta je v
srcu. To je znanje o Vzvišenem Allahu, Njegovih imenih in lastnostih, iz česar
izhaja strah edinole pred Njim, spoštovanje, ljubezen, upanje in zanašanje na Njega.
To je koristno znanje. Zato je Ibn Mes’ud rekel: “Oni bodo recitirali Kur’an,
vendar jim ne bo segel dlje od njihovega grla. Kur’an nosi korist le takrat, ko
doseže srce in se v njem čvrsto zakorenini.”
Hasan El-Basri je rekel: “Obstajata dve vrsti znanja. Znanje
jezika, ki je lahko proti Adamovega sina (človeka), kakor stoji v hadisu: ‘Kur’an
je ali za vas ali proti vas,’ (Muslim, Kitab Et-Tahara, 3/99) in znanje
srca, ki je koristno znanje.“
To drugo znanje je koristno, ker je notranje znanje, katerega
srce vpija in ga popravlja. Ljudje znanje jemljejo preveč nalahko. Resnično znanje
niso kupi informacij na jeziku, resnično znanje je znanje, ki je v srcu. Zato
znanje na jeziku hitro izgine, kakor bodo na Sodnem dnevu, ko bodo vsi ljudje pripeljani na polaganje računa, izginili tudi tisti, ki so ga nosili le na
jeziku.
Komentarji
Objavite komentar