Naučili smo se, da šehide, pričanje, v arabskem jeziku obvezuje znanje. Šehadet, pričanje, ni pravilno brez znanja. Kako bi lahko nekdo pričal o nečem, česar ne pozna?! Spoznali smo, da ta izraz kaže na iskrenost, prepričanje in znanje. To pomeni, da se iz izraza pričanje jemljejo rukni (stebri) la ilaha illallah.
V sahih
hadisu, katerega je Osman ibn Affan prenesel od Allahovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem, stoji: “Kdor umre, a ve, da ni drugega
božanstva, ki ima pravico biti čaščeno poleg Allaha (la ilaha illallah),
bo vstopil v Raj.” Kdor umre, a ne ve, da ni drugega božanstva, ki
ima pravico biti čaščeno poleg Allaha, ne bo vstopil v Raj. Tako je šehadet
povezan z znanjem in pri komer izgine znanje, izgine tudi rukn (steber) la
ilaha illallah. S tem ruknom ali šartom (pogojem) spoznaš
ničevnost mesele opravičevanja z neznanjem.
Nemogoče je, da bi človek lahko bil musliman, a da ne pozna bistva tevhida in širka. Kako združiti te dve nezdružljivi stvari?! Ko pogledaš to vprašanje, rečeš, da la ilaha illallah ni pravilen, razen s šarti, a prvi od njih je znanje, in o tem priča Allahov govor. Potem pa pride mesela opravičevanja z neznanjem, pa rečeš, da musliman, ki pade v veliki širk, kljub temu ostane musliman. Mar nista to dve nezdružljivi stvari?! Brez dvoma je tako. Ko pogledaš to meselo na tej osnovi, se ti bo razjasnila resnica v pogeldu tega vprašanja in pri tem ni razhajanja med selefi.
Pri današnjih
murdžijah in džehmijah je prišlo do napačnega razumevanja dveh
šehadetov v dveh meselah:
Prva mesela:
Opravičevanje z neznanjem.
Druga mesela:
Vladanje in sojenje po tistem, česar Allah ni razodel. Torej izvajanje
izmišljenih človeških zakonov To je veliki kufr po idžma’u (soglasju) selefa,
vendar se je pojavilo razhajanje med muržijami današnjice.
Če pogledamo ti
dve vprašanji v pogledu razumevanja dveh šehadetov, nam bo resnica postala jasna.
Zato je šejh Sulejman rahimehullah v Tejsiru navedel zelo dragocen uvod
v komentarju poglavja: “Mar ne vidiš tistih, ki trdijo, da verujejo v to,
kar je bilo razodeto tebi ... (Kur'an;
4:60),“ da
je izvajanje Allahovega šeriata (vladanje po Allahovem zakonu) v popolnosti povezano
z dvema šehadetoma.
Kako lahko
rečeš: Pričam, da ni drugega božanstva, ki ima pravico biti čaščeno poleg
Allaha, potem pa častiš, karkoli najdeš, sprejemaš vladanje vsega in vsakogar, se
sodiš pred vsem in vsakomur.
Zakaj je
Allah razodel Kur’an? Za zabavo? Zato da pride človeško izmišljen zakon, pa da
se sodiš pred njim in se mu pokoriš? Zakaj so bili poslani vsi poslanci? Zakaj?
Zato da bo
tisto, kar je Allah razodel sodba in zakon med ljudmi!
Ko pravijo,
da je sojenje mimo Allahovega zakona in sunneta Njegovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem, mala nevera (kufr dune kufr), da je to greh izmed
grehov, ki človeka ne vodijo iz vere – to je batil (lažen) govor, ki
ruši bistvo dveh šehadetov. Ko se ta dva vprašanja raziščeta pravično in se
spozna povezanost teh dveh mesel z dvemi šehadeti, potem se neizbežno
spozna resnica; a resnica se spozna iz Kur’ana in Sunneta, ne iz govora ljudi,
saj ljudje lahko dokazujejo le s Kuranom in Sunnetom, ne dokazuje se s samim govorom
ljudi.
Učenjak včasih skrene pri nekem vprašanju, zato mu ne bomo sledili v njegovi
napaki. Če nek učenjak naredi napako in reče, da je sojenje po človeških
zakonih mala nevera, mu bomo dali njegovo mesto zaradi dobrega, ki ga je storil
na nekih drugih poljih islamskega znanja, vendar mu ne bomo sledili v njegovi
napaki.
Komentarji
Objavite komentar