Preskoči na glavno vsebino

ZAKAJ JE TEKFIR POMEMBEN?

Glavni razlog pomembnosti tekfirja je vzpostavitev in ohranitev reda, za katerega Allah želi, da vlada na Njegovi zemlji. Nasprotno temu je ravnanje in obnašanje do ljudi glede na strasti in mišljenje, kar vodi k pojavitvi in vzdrževanju nereda, čemur smo danes priča med muslimani.

In tisti, ki ne verujejo, so drug drugemu zaščitniki. Če ne boste ravnali tako, bo na Zemlji nemir in veliko zlo.  (Kur’an; 8:73)

Ibn Kesir je o tem verzu rekel: “Če se ne boste izogibali mušrikov in prijateljevali z verniki, se bodo med ljudmi zgodile spletke in stvari se bodo pomešale. In (ljudem) se bosta pomešala vernik in nevernik, pa se bo zgodil velik in ogromen nered.”

Vprašanje tekfirja je zelo pomembno v veri, saj se na njega vežejo številni predpisi dunje in ahireta, in to je temelj, na katerem se oblikujejo odnosi med ljudmi glede na njihovo stanje imana – za kar se vežejo številni predpisi.

Ibn Tejmijje je rekel: “Vedi, da sta vprašanji tekfirja in tefsika (razglašanje osebe za nevernika ali grešnika) od vprašanj, ki spadajo v imena in predpise, za katere se veže grožnja in obljuba na Sodnem dnevu, a tudi prijateljevanje, neprijateljevanje, uboj in zaščita krvi na tem svetu.” (Medžmu’ul-Fetava; 12/468)

In rekel je: “Obširen je govor ljudi o tem imenu in pojmu, saj je to os vere, za katero se vežejo predpisi. Ni večjega imena, za katerega se veže sreča ali propad, pohvala ali grožnja, nagrada ali kazen, od imana in kufra. Zato se ta osnova imenuje mesela imen in predpisov.” (Medžmu’ul-Fetava; 13/58)

Poglejmo nekaj primerov, da bi pojasnili povezanost tekfirja s šeriatskimi predpisi:

Vprašanje vladarja 

  • Če je musliman, mu je dovoljeno vladati muslimanom, muslimanom pa je dolžnost, da ga poslušajo in se mu pokoravajo. Dovoljeno jim je, da klanjajo za njim, se borijo pod njegovo zastavo, pa naj bo dober ali grešen, vse dokler je musliman in dokler vlada in sodi z Allahovim šeriatom.
  • Prav nasprotno, če je nevernik, ni dovoljeno, da vlada muslimanom, niti muslimanom ni dovoljeno dati prisege njemu, mu pomagati in prijateljevati z njim. Molitev za njim in borba pod njegovo zastavo ni dovoljena, in dolžnost je – če obstaja moč in možnost – da se takšen vrže z oblasti (ali da se dela na njegovi zrušitvi), da bi se na oblast postavil vladar, ki je musliman.

Predpis tistih, ki pomagajo vladarjem

  • Če pomagajo vladarju, ki je musliman in vlada s šeriatom, delajo na širitvi in vzpostavitvi Allahovega zakona med ljudmi, takšni bodo nagrajeni in takšni se pokoravajo Allahu, zato jih je dolžnost ljubiti in jim pomagati.
  • Če pomagajo vladarju, ki je kafir ali sodi po zakonih kufra, delajo na širitvi in krepitvi njegove oblasti nad ljudmi, jih ščitijo in sodelujejo z njim, potem takšni delajo kufr in dolžnost jih je sovražiti zaradi tega.

Vprašanje poroke

  • Dovoljeno je skleniti zakon muslimana in muslimanke (ko se izpolnijo pogoji za poroko), kakor je muslimanu dovoljeno, da se poroči s kristjanko ali judinjo (če je čedna).
  • Prav nasprotno kafirju ali murtedu (odpadniku od vere) ni dovoljeno, da se poroči z muslimanko. Če se v zakonu med muslimanom in muslimanko pri enem od njiju pojavi riddet (odpadništvo), njun zakon postane neveljaven.

Vprašanje dedovanja

  • Muslimanu je dovoljeno dedovati od muslimana, ko ta umre.
  • Ni dovoljeno – po mnenju večine fakihov (islamskih pravnikov) – dedovati od kafirja, ko ta umre, kakor tudi ni dovoljeno, da kafir deduje od muslimana, ko ta umre, četudi ju veže sorodstvo.

Predpis zaklanega mesa

  • Če musliman ali pripadnik Knjige (kristjan ali jud) v imenu Allaha zakolje žival, ki je v osnovi dovoljena, potem je meso te živali dovoljeno jesti.
  • Če nek drug kafir mimo pripadnikov Knjige ali murted (odpadnik) zakolje žival, ki je v osnovi dovoljena, potem je meso te živali kljub temu prepovedano jesti.

Vprašanje selama

  • Dovoljeno in zaželeno je s selamom pozdraviti muslimana, in obvezno je odgovoriti, ko te musliman pozdravi s selamom.
  • S selamom ni dovoljeno prvi pozdraviti kafirja ali murteda.

In tako naprej za številne predpise v vsakdanjem življenju.

Z drugimi besedami, vsakdanje življenje človeka počiva na njegovih odnosih z ljudmi, vendar je vprašanje, na kakšni osnovi in na kakšen način.

V islamu je to na osnovi imana, tj. na osnovi vere se bo ljudi razdelilo, potem pa pogledalo, kakšen je v določeni situaciji predpis za muslimane, a kakšen za nevernike.

In to je ta red in harmonija, katero Allah želi vzpostaviti med Svojimi sužnji. Če ljudje ne bodo izhajali iz osnove imana in bodo spuščali predpise muslimanov na nevernike, ali predpise nevernikov na muslimane, se bo naredil kaos ter nered, in zadela jih bo ogromna fitna (zmeda in skušnjava).

Zato je dolžnost vsakega posameznika, da se nauči teh stvari in jih razume, saj bo edino tako postal pravilen pripadnik Allahove vere in koristen član skupnosti, ki vzpostavlja red na Zemlji.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...