Od Aiše, naj je Allah z njo zadovoljen, se prenaša, da Glasnik vere sallallahu alejhi ve sellem ni izpuščal štirih rekatov pred opoldanskim fardom in dveh rekatov pred jutranjim fardom. (zabeležil El-Buhari)
Od nje se prenaša tudi to, da je rekla: “Glasnik vere
sallallahu alejhi ve sellem se na nič izmed navafil (prostovoljnih molitev) ni
obvezal čvrsteje kot na dva rekata jutranjega sunneta.” (zabeležila
El-Buhari in Muslim)
Imam Nevevi je v svojem komentarju Sahiha Muslima rekel: “… Njene besede ‘se na nič … kot na dva rekata jutranjega sunneta’, so dokaz njune velike vrednosti in da sta sunnet, a ne obveza, tako pa meni džumhur (večina) učenjakov. A Kadi od Hasana El-Basrija, naj se ju Allah usmili, prenaša njuno obveznost, vendar je točno, da nista obveza, zaradi njenega (Aišinega) govora ‘na nič izmed navafil (prostovoljnih molitev).” (Nevevijev komentar na Sahih Muslim; 4/6)
Aiša prenaša, da je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve
sellem rekel: “Dva rekata jutranjega sunneta sta boljša od dunje
(materialnega sveta) in vsega, kar je na njej.” (zabeležil Muslim)
A v drugi predaji stoji, da je Poslanec sallallahu alejhi
ve sellem rekel: “Onadva (tj. dva rekata jutranjega sunneta)
sta mi ljubša od celotne dunje.”
Prav tako je zabeleženo, da Allahov Poslanec sallallahu
alejhi ve sellem ni izpuščal jutranjega sunneta niti na potovanju, čeprav
je osnova, da se prostovoljne molitve ne klanjajo, ko je človek potnik, kakor
je preneseno v verodostojnem sunnetu.
Komentarji
Objavite komentar