Vsa zahvala pripada Allahu, Gospodarju svetov, naj je salavat in selam na poslednjega Allahovega poslanca Muhammeda, na njegovo družino in na njegove častne ashabe. Vedi, naj se Allah mene in tebe usmili z usmeritvijo, da je Gospodar svetov, ljudi in džinne ustvaril, da bu Mu delali ibadet (častili).
In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene
častijo. (Kur'an,
51:56)
Zaradi tevhida (monoteizma) so razodete knjige in
poslani glasniki vere, zato Živi in Večni pravi:
In pred teboj nismo poslali nobenega poslanca, ne da bi mu
razodeli, da zares ni boga razen Mene, zato Me častite. (Kur’an; 21:25)
Vsakemu ljudstvu smo ponovno poslali poslanca: "Častite
Allaha in izogibajte se taguta (lažno božanstvo)." (Kur'an, 16:36)
Zato je nujno, da vsak človek spozna, kaj Gospodar od njega zahteva. Glasniki vere so svoj poziv ljudem začenjali s tevhidom in pojasnjevanjem le-tega. A kaj je to tevhid?
Njegov jezikovni pomen v arabskem jeziku prihaja iz glagola vehhade-juvehhidu,
kar pomeni narediti nekoga ali nekaj eno, ločiti od ostalih stvari.
A pomen tevhida s stališča šeriatskega pomena je ločevanje Vzvišenega Allaha v
- Njegovem rububijjetu (ustvarjanju, vladanju, vzdrževanju),
- Njegovem uluhijjetu (čaščenju),
- imenih in lastnostih.
Zato je nujno, da vsak človek spozna pomen tevhida.
Na vrednost tevhida in nevarnost delanja širka
(mnogoboštva) namiguje tudi to, da Allah širka ne bo odpustil, zato
Vzvišeni pravi:
Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame kaj za boga
poleg Njega, odpušča pa vse, kar je manj od tega, komur hoče. In kdor si poleg
Allaha karkoli vzame za boga, si je zagotovo izmislil laž ter storil zares
ogromen greh. (Kur’an;
4:48)
Prav tako bo Allah odpustil tistemu, ki k Njemu pride z
grehi, kolikor je Zemlja, vendar ob tem Allahu ne bo delal širka.
Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: “Allah je
rekel: ’O, človek! Če bi ti naredil grehov, kolikšna je Zemlja, potem Me
srečal, ne delajoč mi širk, bi ti Jaz dal odpuščanja, kolikor je ona (tj.
Zemlja).’ “ (zabeležil Et-Tirmizi)
Ko je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem v
Jemen poslal Muaza, mu je rekel: “Prišel boš k narodu pripadnikov Knjige, pa
naj bo prvo, k čem jih boš pozval, pričanje, da ni božanstva, razen Allah,”
a v drugi predaji: “… naj Allaha naredijo enega.”
Na nas je, da sledimo Allahovim glasnikom vere na njihovi
poti poziva v tevhid in da korakamo po tej poti, po kateri so hodili
tudi oni, pri tem pa ne menjamo ničesar.
Zato ti, ki trdiš, da ljubiš svojega Gospodarja, ne bodi
nemaren v odnosu do tega, zaradi česar te je ustvaril, zaradi česar je razodel knjige
in zaradi česar je poslal poslance, kakor pravi pesnik:
Šejh Abdur-Rahman ibn Hasan je rekel: “Kdor ne ljubi
tevhida, ne bo muvehhid (monoteist), zato ker je to vera, s katero je Allah
zadovoljen za Svoje sužnje, kakor je rekel Vzvišeni: In zadovoljen sem s
tem, da je islam vaša vera. (Kur’an; 5:3)”
Šejhul-islam Ibn Tejmijje je rekel: “V srcu ni radosti
niti popolnega užitka, razen v ljubezni do Allaha Vzvišenega, in približevanja Njemu
s tem, kar ima rad. In ne bo se vzpostavila ljubezen do Allaha, razen z
zapuščanjem vsakega ljubljenega mimo Njega, in to je dejanski pomen la ilahe
illallah in to je millet (religija) Ibrahima (Abrahama) Halila, naj je mir z
njim.”
Ibn Kajjim je v Zadul-Me’ad rekel: “Zares je tevhidullah
(Allahov monoteizem) eden od največjih vzrokov zadovoljstva v prsih.”
Zato krenimo
po poti Allahovih glasnikov vere, naj je mir z njimi vsemi.
Komentarji
Objavite komentar