Preskoči na glavno vsebino

TEKFIR - IZGUBLJENI SUNNET

Kdor v islam uvede lep običaj (sunnet), bo imel za to nagrado, a tudi nagrado za vse tiste, ki bodo po njem delali. (zabeležil Muslim)

Povod tega hadisa je ravnanje ensarija (medinskega muslimana). Ko je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem spodbujal na sadako (miloščino), je ta ensarij na tla vrgel ogrinjalo, kot namig drugim, da nanj od svojega premoženja položijo tisto, kar želijo, da bi se zadovoljile potrebe tistih, ki nimajo. Ko je to videl Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: “Kdor v islam uvede lep običaj (sunnet) …” (zabeležil Muslim)

Če bo imel človek nagrado tistih, ki mu bodo sledili v dobrem, kaj je šele z nagrado tistega, ki oživi verski sunnet, ki je izginil med ljudmi.

Priče smo, da je tekfir – kot šeriatska mesela – ki ga je Allah razodel v Svoji knjigi, danes neznana med večino ljudi, in kako tudi ne bi bilo tako, ko pa nekateri učeni med njimi to meselo (tekfirja) predstavljajo kot nekaj strašnega, kot neko krvoločno zver, ki te želi ubiti. Posledice tega nepoznavanja prihajajo v dveh oblikah. Nekateri se tekfirja izogibajo, ker jih njihovi učitelji niso podučili, pa so zato pri njem popustili ali ga povsem opustili, drugi pa zaradi nepoznavanja tekfirja, tega predpisa ne spuščajo na tiste, na katere bi ga morali, pa so odšli v drugo skrajnost, in sicer pretiravanje.

Zato je naloga iskrenih Allahovih služabnikov, da se prvenstveno podučijo pravilnemu razumevanju tega vprašanja, a zatem obveza, da oživljajo prakso tekfirja in ga predstavijo drugim, da se resnica ne bi pomešala z neresnico, upajoč na nagrado od Allaha za to in na nagrado vseh tistih, ki jim bodo v tem sledili.

Ti Allahovi služabniki si niso izmislili ničesar novega, temveč sledijo razodetju, ki jim je prišlo preko Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem.

Naloga vsakega muslimana je, da se vpraša, kaj je to tekfir, ki ga nekateri omenjajo. Če si iskren, boš našel odgovor in spoznal, da tekfir pomeni razglasiti nekoga za nevernika, a ne kot nekateri želijo reči, razglasiti muslimana za nevernika, kar je očitna laž na vero, a zatem na tiste, ki oživljajo to prakso tekfirja, ki je izključna pravica Gospodarja ljudi, kakor je rekel šejhul-islam Ibn Tejmijje: “A enako je tudi tekfir Allahova pravica, pa se ne tekfiri razen tisti, kogar je tekfiril Allah in Njegov poslanec …” (El-Istigase fi red alel Bekri; 1/381)

Prepričani smo, da Allah tekfiri ljudi zaradi njihovih dejanj nevere, katere je On prepovedal, a dokaze najdemo v Njegovem govoru:

Zagotovo so neverniki tisti, ki govorijo: "Allah je eden izmed treh." In ni nobenega boga razen Enega Boga. In če ne prenehajo tako govoriti, bodo tiste, ki so zablodili v nevero, zares doletele boleče muke. (Kur’an; 5:73)

Nekdo bo rekel, da je to razodeto o kristjanih. Mi pa jih sprašujemo, kakšna je razlika med Muratom in Markom, ki pravita, da je Allah eden od trojice?! Razlika je le v imenu, a predpis je isti, tj. da sta nevernika pri Allahu in da se nanju spušča tekfir. V drugem verzu Allah pravi:

Tisti, ki ne sodijo po tem, kar je objavil Allah, so pravi neverniki. (Kur’an; 5:44)

Allah tekfiri (razglaša za nevernike) tiste, ki sodijo po zakonih, ki niso Allahovi zakoni in ni naredil nobene razlike – če bi to naredil Marko, je nevernik, če pa bi to naredil Murat, je musliman. Ne, temveč je predpis splošen in velja za vse, ki zapustijo Allahov zakon in sodijo po drugih zakonih, namesto po Allahovem zakonu.

Naprej, Allah ukazuje Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, naj tekfiri nevernike:

Reci: "O, vi, neverniki! Ne častim, kar vi častite." (Kur’an; 109:1-2)

Allah je ukazal Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, naj za vsakega, ki dela ibadet (dejanje čaščenja) nekomu drugemu poleg Allaha, razglasi za nevernika, ne glede kdo je ta in ne glede kako mu je ime. Zato ker se islam ne dobiva zaradi imena ali prednikov, temveč zaradi dejanj, ki jih oseba dela.

Potemtakem pravilen tekfir ni nič drugega kot razlikovanje vernikov od nevernikov, razlikovanje prave poti od zablode, razlikovanje prijatelja od sovražnika, in niso vsi, ki oživljajo ta predpis, havaridž (sekta, ki pretirava in tekfiri muslimane zaradi velikih grehov, ki niso na stopnji greha nevere), ampak sledijo usmeritev in ukaz Allaha, katerega je razodel preko Poslanca sallallahu alejhi ve sellem.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...