Preskoči na glavno vsebino

BISTVO POŠILJANJA POSLANCEV

Šejh Muhammed bin Abdul-Vehhab je v delu Ed-Dureru-s-senijjah, 1. tom, stran 163-164, rekel:

Obveza ti je, da spoznaš (bistvo) pošiljanja poslancev in Allahovo namero v tem, ta pa je omenjena v Njegovem ‘Azze ve Dželle govoru: “Mi smo ti razodevali enako, kot smo razodevali Noetu in glasnikom vere za njim …“ pa do Njegovega govora: “… da ne bi imeli ljudje po poslancih pri Allahu nobenega opravičila več.“ (Kur’an; 163-165)

Ko to spoznaš, vedi, da nas je obvezal s pečatom in najboljšim od njih, Muhammedom sallallahu alejhi ve sellem, kar je omenjeno v Njegovem govoru: “Resnično smo vam poslali poslanca kot pričo, kakor smo tudi faraonu poslali poslanca (Mojzesa).“ (Kur’an; 73:15) Ko spoznaš to in znanje, s katerim ga je Allah poslal k tebi, je najpomembnejše in najbolj obvezno, da spoznaš, kar ti je Allah zapovedal (tj. predpisal ali naredil obvezno, fard), to pa je v tem, kar je Allah najprej razodel Svojemu Poslancu: “O, ti, pokriti! Vstani in opozarjaj. In poveličuj svojega Gospodarja.“ (Kur’an; 74:1-3) Zato je prva stvar, ki jo je Allah zapovedal tebi in Svojemu Poslancu, da opozarja na širk Allahu (tj. mnogoboštvo).

In od prvih stvari, ki ti jih je zapovedal, je Njegov tevhid (tj. monoteizem). A kar se tiše širka, to je v Njegovem govoru: “In izogibaj se umazanije,“ (Kur’an; 74:5) tevhid pa v Njegovem govoru: “In poveličuj svojega Gospodarja.“ (Kur’an; 74:3) Ko spoznaš, da je to glavni del prvih zapovedi, moraš težiti k spoznanju tevhida, da bi te to pripeljalo do tistega največjega, kar ti je Allah zapovedal. In teži k spoznanju širka, da bi spoznal tisto največje, kar ti je Allah prepovedal. O tem je Allah rekel: “Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame kaj za boga poleg Njega, odpušča pa vse, kar je manj od tega, komur hoče.“ (Kur’an; 4:48) In: “Tistemu, ki si poleg Allaha vzame nekoga ali nekaj za boga, bo Allah prepovedal Raj in njegovo zatočišče bo Ogenj.“ (Kur’an; 5:72) Zato se ga (tj. širka, mnogoboštva) izogibaj, a Allah najbolje ve.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...