Preskoči na glavno vsebino

SAMO BOG MI LAHKO SODI

Zares je zavest o tem, da samo Bog lahko sodi ljudem in da je On edini vladar življenja, vgrajena v vsaki človeški duši, tako v čisti duši, kakor v zamazani; tako v tisti duši, ki se varuje, kakor v tisti, ki se zanemarja.

Zanimivo je, da o tem pričajo tudi grešne, zamazane duše, ki nimajo prav veliko spoznanja in so zamazane z grehi ter nevero. Ko jim pripadniki resnice pokažejo njihovo zablodo in jim dostavijo predpis v veri, jim grešniki odgovarjajo: “Nisi ti bog, da mi sodiš! Samo bog mi lahko sodi! Nisi ti moj bog, da mi ukazuješ!” in podobno temu.

In zares se s tem popolnoma strinjamo; in prav to je tisto, kar ves čas ponavljamo, in sicer da je samo Bog sodnik in da samo Njemu pripada sodba ter oblast. Vendar …

Moramo vedeti, ko pripadniki resnice govorijo tistim, ki so zanemarili svoje duše, da je neka stvar greh in da so tisti, ki to delajo, grešniki, ali da je nekaj kufr (dejanje nevere) in da so tisti, ki to delajo kafirji (neverniki), ali da je neko dejanje prekleto in da so tisti, ki to delajo, prekleti – da s tem le prenašajo, kar je Bog že presodil.

Da! Vse to je Bog že presodil v Svojih razodetih knjigah ali na jeziku Svojih poslancev, vse od Adama, Noeta, Abrahama, Mojzesa, pa vse do Jezusa in Muhammeda, naj je mir z vsemi njimi, in se izjasnil o ljudeh ter njihovem ravnanju, kakor tudi o predpisih za tiste, ki določeno dejanje delajo, dokler to delajo in dokler se za to ne pokesajo.

Bog je presodil, da je edina pravilna vera pri Njem, islam (predanost Bogu z monoteizmom).

Resnično je prava vera pri Allahu islam. In niso se razšli tisti, katerim je bila dana Knjiga, zaradi njihove medsebojne nepravičnosti, razen za tem, ko je k njim že prišlo znanje. In kdor zanika Allahove ajete, z njim Allah zares hitro obračuna. (Kur’an; 3:19)

Mar poleg Allahove vere iščejo drugo? Njemu se je že predalo (tj. esleme, naredilo islam) vse, kar je v nebesih in vse, kar je na Zemlji, hote ali nehote, in vse se bo k Njemu vrnilo. (Kur’an; 3:83)

Pa ko je Jezus uvidel njihovo nevero, je rekel: "Kdo bodo moji pomagači za Allaha?" Apostli so rekli: "Mi bomo pomagači za Allaha. Verujemo v Allaha in pričamo, da smo predani (tj. muslimun)." (Kur'an; 3:52)

Bog je presodil, da na Sodnem dnevu ne bo odpustil širka (mnogoboštva), če se človek zanj pred smrtjo ne pokesa, a komur bo hotel, bo odpustil, kar je manjši greh od tega.

Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame nekoga ali nekaj za boga poleg Njega, odpustil pa bo vse, kar je manjše od tega, komur bo hotel. In kdor si nekoga ali nekaj vzame za boga poleg Allaha, je zagotovo globoko zablodil. (Kur’an; 4:116)

Bog je presodil, da so prekleti tisti, ki skrivajo znanje in usmeritev, zatem ko so že prejeli darilo spoznanja.

Tiste, ki prikrivajo, kar smo objavili od jasnih dokazov in usmeritve na Pravo pot, za tem, ko smo jih v Knjigi oznanili ljudem, preklinja Allah in preklinjajo jih tudi tisti, ki preklinjajo. (Kur’an; 2:159)

In presodil je, da so tisti, ki ne sodijo in ne vladajo v skladu z Božjim razodetjem ter po Njegovih zakonih, neverniki.

Tisti, ki ne sodijo po tem, kar je objavil Allah, so pravi neverniki. (Kur’an; 5:44)

In presodil je, da bodo svetohlinci, dvoličneži na dnu Pekla in to večno, če se ne pokesajo.

Resnično bodo svetohlinci na najglobljih stopnicah Ognja in nikoli jim ne boš našel pomočnika. (Kur’an; 4:145)

Allah je svetohlincem, svetohlinkam in nevernikom obljubil Peklenski ogenj, v katerem bodo večno, to jim bo povsem dovolj. Allah jih je preklel in njim pripadajo trajne muke. (Kur’an; 9:68)

In presodil je, da je greh obrekovati poštene vernice, in da so tisti, ki to počnejo, prekleti.

Tisti, ki po krivem obtožijo častivredne vernice – (ki niti ne pomislijo na razvrat), so prekleti na tem in na onem svetu. In njim pripadajo ogromne muke. (Kur’an; 24:23)

In presodil je, da so tisti, ki žalijo Boga in Njegove poslance, prekleti.

Tiste, ki izrekajo žalitve o Allahu in žalijo ter trpinčijo Njegovega poslanca, je Allah zares preklel na tem svetu in na onstranstvu, tam pa je zanje pripravil ponižujoče muke. (Kur’an; 33:57)

In presodil je, da so neverniki tisti, ki se norčujejo iz vere.

Če pa jih vprašaš, bodo zagotovo rekli: "Mi smo zares le zapravljali čas in se zabavali." Reci: "Mar ste se Allahu, Njegovim ajetom in Njegovemu Poslancu posmehovali? Nikar se ne opravičujte, postali ste neverniki, potem ko ste verovali." Če odpustimo nekaterim od vas, bomo nekatere kaznovali, saj so bili zločinci. (Kur’an; 9:65-66)

In Bog je preklel tistega, ki preklinja svoje starše in zakolje žival v imenu nekoga drugega poleg Boga, in tistega, ki pije alkohol, in tistega, ki je zapleten v homoseksualna dejanja in tistega, ki izdeluje kipe, da bi se ti kipi potem častili … Dokaze za to najdemo v različnih verodostojnih izjavah Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem.

To so le nekatere od Božjih sodb, ki jih je izrekel o ljudeh, ko opravljajo določena dejanja (zavestno oziroma namerno) in takšni ostanejo, dokler se ne pokesajo. A naloga ljudi je le, da potrdijo, sledijo in prenesejo Božje sporočilo.

Reci: "Allah govori resnico, zato sledite veri Abrahama, ki se je držal prave resnice in ni bil izmed malikovalcev." (Kur’an; 3:95)

Ko mu je njegov Gospodar rekel: "Bodi predan (tj. eslim, naredi islam)," je rekel: "Predam se (tj. eslemt, delam islam) Gospodarju vseh svetov." (Kur'an; 2:131)

In to je Abraham priporočil svojim sinovom, prav tako Jakob: "O, moji sinovi! Allah vam je posebej izbral to religijo, zato ne umrite razen kot predani (tj. muslimun)." (Kur'an; 2:132)

Ali ste bili priče, ko je smrt prišla k Jakobu, ko je dejal svojim sinovom: "Koga boste častili, ko me ne bo?" Rekli so: "Častili bomo tvojega Boga in Boga tvojih prednikov Abrahama, Izmaela in Izaka – enega Boga. In mi smo Njemu predani (tj. muslimun)." (Kur'an, 2:133)

Sledite temu, kar vam je bilo razodeto od vašega Gospodarja in si razen Njega nikogar ne jemljite za zaščitnika. Premalo se opominjate. (Kur’an; 7:3)

A o tistih, ki ne potrdijo tega, kar je Bog presodil in to zanikajo, Bog pravi:

In tako smo tudi tebi (o, Muhammed) spustili (razodeli) Knjigo (tj. Kur’an). Tisti, ki smo jim dali Knjigo (Toro in Evangelij), verujejo vanj (v Kur’an). In tudi med temi (Arabci) so nekateri, ki verujejo vanj. In nihče ne bo oporekal Našim ajetom, vedoč, da so resnica; razen nevernikov. (Kur’an; 29:47)

Zato naj vsak razmisli o svojem ravnanju in obsodbah ljudi, in naj bo pazljiv, ko jutri nekoga označi, bodisi da je v zablodi, da je nevernik, da je grešnik, da je preklet, bodisi da je tekfirovec ali haridžija (dve skupini, ki dejansko pretiravata v strogosti). Vsak naj se vpraša, ali s svojim govorom (1) ljudem pojasnjuje Božjo sodbo, ali pa (2) samostojno prinaša sodbo na osnovi svojega neznanja in na osnovi svojih strasti ter hotenj, oziroma na osnovi slepega sledenja neki verski avtoriteti.

Prvo je dobro delo, saj tako prenašamo Božje besede, ker želimo dobro ljudem s tem, da se pokesajo in dobijo Božje odpuščanje ter vstopijo v Raj, drugo pa je greh in prepovedana stvar, ter govor o Bogu brez znanja.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...