Šejh Ali ibn Hudajr El-Hudejr
Vprašanje:
Kakšna je razlika med sojenjem po tem, česar Allah ni razodel
in predpisovanjem šeriata (zakona) mimo Allahovega – a to je razširjeno v
različnih islamskih državah. In kaj od tega je mali kufr (nevera, ki
osebe ne odpelje iz islama), a kaj veliki kufr (nevera, ki osebo odpelje
iz islama)? In, ali je sojenje po tem, česar Allah ni razodel, stvar, ki
odpelje iz vere, ali pa spada le med pogoje popolnosti imana?
Odgovor:
Razlika med njima je v tem, da je zakonodaja (tešri’)
ožjega pomena od sojenja po tem, česar Allah ni razodel. A sojenje po tem,
česar Allah ni razodel, je splošnejši pojem. To je zaradi tega, ker tisti, ki
ne sodi po tem, kar je Allah razodel, lahko sodi na osnovi zakonodaje (tj. da
prinese sodbo predpisujoč določeni zakon), lahko pa prinese sodbo na osnovi
hotenj in strasti brez zakonodaje.
Kar se tiče zakonodaje (tešri’), to je veliki kufr
brez kakšnega podrobnega pojasnjevanja in predstavlja veliki kufr v
dejanju. Ne bo se gledalo v prepričanje osebe. Vzvišeni pravi: Ali imajo
partnerje, ki so jim predpisali od religije, za kar Allah ni dal dovoljenja? (Kur'an;
42:21)
A kar se tiče sojenja po tem, česar Allah ni razodel, tukaj
obstaja podrobno pojasnjevanje.
Če pri določenih vprašanjih presodi iz strasti ali hotenj,
potem je to mali kufr, zaradi hadisa: “Obstajajo tri vrste kadij
(sodnikov), dva v Ognju, a eden v Raju …“ Zatem je Poslanec sallallahu
alejhi ve sellem omenil kadijo, ki je džahil (nevednež) in kadijo,
ki sodi po strasteh, a to poslednje je dokaz v naši meseli. Hadis so
zabeležili ehlu-sunen (tj. Et-Tirmizi, Ebu Davud, Nesai in Ibn Madže)
Če presodi prinašajoč zakon, sistem, običaj in podobne stvari,
ki so v nasprotju s šeriatom, potem je to veliki kufr.
Vzvišeni pravi: Tisti, ki ne sodijo po tem, kar je objavil
Allah, so pravi neverniki. (Kur'an; 5:44)
In Vzvišeni pravi: Mar ne vidiš tistih, ki trdijo, da
verujejo v to, kar je bilo razodeto tebi, in v to, kar je bilo razodeto pred
teboj - želijo si sojenja pred tagutom, pa čeprav jim je zapovedano naj
ne verujejo vanj. (Kur'an; 4:60)
In Vzvišeni pravi: Vzeli so svoje rabine in menihe za
gospodarje namesto Allaha. (Kur'an; 9:31)
A Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je verz
pretolmačil s pokornostjo pri dovoljevanju in prepovedovanju (tahlil
in tahrim).
In Vzvišeni pravi: In če bi jih ubogali, bi bili zares
malikovalci. (Kur'an; 6:121)
Kaj od tega je mali kufr, a kaj veliki kufr?
Odgovor je, da pri sojenju po tem, česar Allah ni razodel,
obstaja podrobno pojasnjevanje, lahko je veliki kufr, ki ruši iman
in millet, če bi prinesel sodbo na osnovi zakona, običaja in tešri’a,
ki je nasproten šeriatu. A če presodi na osnovi hotenj in strasti, potem je to
mali kufr, ki je nasproten vadžib imanu (a ne aslul imanu,
ki je osnova in brez katere oseba nima islama). Zaradi hadisa: “Obstajajo
tri vrste kadij (sodnikov), dva v Ognju, a eden v Raju …“ Zatem je
Poslanec sallallahu alejhi ve sellem omenil kadijo, ki je džahil
(nevednež) in kadijo, ki sodi po strasteh, a to poslednje je dokaz v naši meseli.
A kar se tiče zakonodaje (tešri), ki je v nasprotju
šeriatu, to je veliki kufr in v tem ni dodatnega pojasnjevanja.
In, ali je sojenje po tem, česar Allah ni razodel, stvar, ki
odpelje iz vere, ali pa spada le med pogoje popolnosti imana?
Odgovor je, da pri sojenju po tem, česar Allah ni razodel,
obstaja podrobno pojasnjevanje, lahko je veliki kufr, ki ruši iman
in millet, če bi prinesel sodbo na osnovi zakona, običaja in tešri’a,
ki je nasproten šeriatu. Če pri določenih vprašanjih presodi na osnovi hotenj
in strasti, potem je to mali kufr, ki je nasproten vadžib imanu
(obvezen iman).
Komentarji
Objavite komentar