Preskoči na glavno vsebino

PRISOSTVOVANJE POGREBU NEVERNIKA

 

Šejh Sulejman ibn Nasir El-Ulvan

Vprašanje:

Ali je muslimanu dovoljeno, da prisostvuje pogrebu prijatelja, ki ni musliman, če je to v cerkvi, zaradi spoštovanja do umrlega?

Odgovor:

Zahvala pripada Allahu.

Muslimanu ni dovoljeno spremljati pogreba nevernika, niti vstopiti v njihove cerkve, vseeno ali v smislu spoštovanja ali podobno temu, saj je v spremljanju pogreba nekaj od ljubezni in spoštovanja, tega pa glede na pravilno stališče ni dovoljeno nuditi neverniku.

In potem je spraševalec rekel, da prisostvuje pogrebu prijatelja, ki ni musliman. Muslimanu ni dovoljeno, da si za prijatelja vzame kafirja (nemuslimana), saj nam je Allah zapovedal, da jim izkažemo sovraštvo, da jih zapustimo in se od njih oddaljimo, vendar to ne pomeni, da z njimi nimamo nobenega odnosa, prodajanja, kupovanja ali skupne trgovine. To je ena stvar, a jemanje jih za prijatelje druga stvar. Vzvišeni je rekel:

Ne boš našel ljudi, ki verujejo v Allaha in Poslednji dan, da ljubijo tiste, ki nasprotujejo Allahu in Njegovemu Poslancu, čeprav so njihovi očetje ali njihovi sinovi ali njihovi bratje ali njihovo sorodstvo. V srcih takšnih je Allah določil verovanje in jih podprl z duhom od Sebe. In sprejel jih bo v Vrtove, pod katerimi tečejo reke, v njih bodo večno. Allah je zadovoljen z njimi in oni so zadovoljni z Njim. Takšni so Allahova stranka. Brez dvoma! Resnično bo Allahova stranka uspešna. (Kur’an; 58:22)

A Glasnik vere sallallahu alejhi ve sellem je rekel: “Ne začenjajte s selamom (pozdravom) judom in kristjanom, a ko jih srečate na poti, jih naženite na njen najožji del.” (zabeležil Muslim od Ebu Hurejre)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...