Muslimani so opozorjeni, da za svoje pristne prijatelje ne jemljejo naravnih sovražnikov in da jim ne zaupajo svojih skrivnosti in interesov. To opozorilo prihaja v obliki, potrditev katere vidimo na vsakem mestu in v vsakem obdobju. V obliki, katero je začrtal Kur'an in katero so zanemarili bralci Kur'ana, pa jih je zadelo zlo, ki jih še naprej zadeva.
O, vi, ki verujete! Ne jemljite za zaupne prijatelje druge
kot vas samih, drugi vam ne prizanašajo s širjenjem zla, želijo vam le težave.
Sovraštvo se jasno izraža iz njihovih ust, tisto, kar skrivajo njihove prsi, pa
je še toliko večje. Mi smo vam prava znamenja že pojasnili, če boste le dojeli. (Kur'an; 3:118)
Vi ste tisti, ki ljubite njih, vendar oni ne ljubijo vas; in
vi verujete v vse Knjige. In ko vas srečajo, pravijo: "Verujemo," ko
pa so na samem, si iz besa zaradi vas grizejo prste. Reci: "Umrite v
svojem besu." Allah pa zares vè vse, kar je v prsih. (Kur'an; 3:119)
Če se vas dotakne nekaj dobrega, jih to žalosti, in če vas
zadane kaj slabega, se tega veselijo. In če boste potrpeli in bili bogaboječi,
vam njihove spletke v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse,
kar počnejo. (Kur'an;
3:120)
To je slika, ki pojasnjuje skrite namere duše, dokaz, ki registrira notranje občutke in zunanjo jezo, pojav, ki se ponavlja na vsakem mestu in v vsakem obdobju. Vse to vidimo danes s strani sovražnikov, ki so obkolili ummet; s strani sovražnikov, ki muslimanom, kadar so močni, izražajo ljubezen in prijateljstvo, ko pa so muslimani šibki, izražajo sovraštvo in jezo. Ko so muslimani v stanju samoprevare, jim le-ti izkazujejo ljubezen in zaupanje, oni pa muslimanom le nered in propad, in ne izpustijo nobene priložnosti, da na njihovo pot mečejo trnje, težave in spletke.
Brez dvoma ta slika prvenstveno prikazuje pripadnike Knjige,
sosede muslimanov v Medini. Ta slika prikazuje njihov pridušen gnev in bes do
islama in muslimanov. Prikazuje zle namere v njihovih prsih, ko so muslimani
bili – in tudi danes so – zavedeni z Allahovimi sovražniki, katerim še naprej
namenjajo ljubezen in pristno prijateljstvo. Od tod je tudi prišel ta opomin,
katerega cilj je, da ummet spozna realno stanje in da obrne pozornost na
spletke njegovih naravnih sovražnikov, ki mu nikoli niso bili vdani in katerih
sovraštva ne more umiti ljubezen in pristno prijateljstvo muslimanov do njih.
To spoznanje in to opozorilo ni omejeno na določeno zgodovinsko obdobje. To je
trajna resnica, ki je v skladu s trajno realnostjo, kakor potrjuje in priča
tudi naša današnja realnost in stanje.
Muslimani danes ne uresničujejo zapovedi svojega Gospodarja,
da za pristne prijatelje ne jemljejo tistih, ki niso muslimani; tistih, ki niso
z nami niti v resnici niti v rangu. Oni ne morejo biti objekt našega zaupanja,
skrivnosti in dogovorov. Muslimani danes ne uresničujejo zapovedi svojega
Gospodarja, da takšnih in njim podobnih ne jemljejo kot vzor v poslu, razumevanju,
obnašanju, metodologiji itn.
Muslimani niso opazili Allahovega opozorila, da se oni zoperstavljajo
Allahu in Njegovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, pa jim
razkrivajo tudi svoje prsi in svoja srca. A Allah nagovarja prvo muslimansko
skupnost, kakor nagovarja tudi vse kasnejše muslimanske skupnosti v katerikoli
generaciji.
O, vi, ki verujete! Ne jemljite za zaupne prijatelje druge
kot vas samih, drugi vam ne prizanašajo s širjenjem zla, želijo vam le težave.
Sovraštvo se jasno izraža iz njihovih ust, tisto, kar skrivajo njihove prsi, pa
je še toliko večje. Mi smo vam prava znamenja že pojasnili, če boste le dojeli. (Kur'an; 3:118)
Vi ste tisti, ki ljubite njih, vendar oni ne ljubijo vas; in
vi verujete v vse Knjige. In ko vas srečajo, pravijo: "Verujemo," ko
pa so na samem, si iz besa zaradi vas grizejo prste. Reci: "Umrite v
svojem besu." Allah pa zares vè vse, kar je v prsih. (Kur'an; 3:119)
Če se vas dotakne nekaj dobrega, jih to žalosti, in če vas
zadane kaj slabega, se tega veselijo. In če boste potrpeli in bili bogaboječi,
vam njihove spletke v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse,
kar počnejo.
(Kur'an; 3:120)
Vedno znova nas klofutajo grenke izkušnje, mi pa se nikakor
ne streznimo. Vedno znova odkrivamo prevare in zarote oblečene v različne nošnje,
vendar smo do tega nemarni. Vedno znova se njihovi jeziki osvobajajo in izkazujejo
sovraštvo, ki ni v skladu z ljubeznijo, katero jim izkazujejo muslimani. A se
kljub temu vračamo k njim, jim odpiramo srca in jih jemljemo za prijatelje ter
sopotnike v življenju. Naša prijaznost do njih je prinesla naš duhovni padec,
pa smo do njih ljubeznivi do te mere, da našega programa za življenje ne utemeljujemo na islamu, spreminjamo svojo zgodovino in brišemo njene materialne
dokaze, da bi se izognili omembi kakršnegakoli spopada med našimi predhodniki
in temi sovražniki, ki so neprestano v zasedi. Zato si zaslužimo to kazen, saj
smo se ločili od Allahove zapovedi. Zato si zaslužimo prezir, nemoč in
podrejenost. Od tod prihajajo naše muke, ki nam jih želijo naši sovražniki, in
od tod propad, katerega vnašajo v naše vrste.
A Allahova knjiga nas uči – kakor je naučila tudi prvo muslimansko
skupnost – kako se obvarujemo njihovih podtikanj, odbijemo njihove žalitve in
se rešimo zla skritega v njihovih prsih, ki občasno izleti tudi na njihovih
jezikih.
In če boste potrpeli in bili bogaboječi, vam njihove spletke
v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse, kar počnejo. (Kur'an; 3:120)
To je ta potrpežljivost, odločnost in vztrajnost pri soočenju
z njihovimi silami, če so močni, in pred njihovimi spletkami in zvijačnostjo,
če sledijo pot klevetanja in prevare. Potrpežljivost in medsebojna povezanost,
a ne rušenje in popuščanje.
Ne smemo se odreči islamskim principom, niti v celoti niti
delno, zaradi zaščite pred njihovim pričakovanim zlom, zaradi pridobivanja
navideznega prijateljstva, zaradi strahu pred njimi … Kje je bogaboječnost,
strah pred Allahom in Njegovim nadzorom?! Ta bogaboječnost veže srce za Allaha,
ki se ne veže za nikogar poleg Njega, in zatem se veže za tiste, ki podpirajo
Njegov zakon in se ne držijo za nič drugega kot za Njegovo najčvrstejšo vez. In
ko se srce naveže na Allaha, potem bo na vsako moč, poleg Njegove moči, gledalo
kot na nekaj ničnega. Tako bo v ljubezni s tistimi, ki se držijo za
najčvrstejšo vez in v sovraštvu s tistimi, ki se zoperstavljajo Allahu in Njegovemu
Poslancu sallallahu alejhi ve sellem.
To je ta pot potrpežljivosti in bogaboječnosti, medsebojna
povezanost in čvrsto držanje za najčvrstejšo vez. Kadarkoli v zgodovini so se
muslimani čvrsto držali za Allahovo najčvrstejšo vez in Njegov zakon
vzpostavili v svojem življenju, so zmagovali, Allah pa jih je varoval pred
spletkami sovražnikov. Kadarkoli v zgodovini so se muslimani držali za vez
svojih naravnih sovražnikov in jih vzeli za pristne prijatelje, pomočnike in
strokovne sodelavce ter svetovalce, jim je Allah predpisal poraz in ponižanje,
jih postavil na preizkus in jih naredil za nepomembne, njihovim sovražnikom pa
dal oblast nad njimi. Celotna zgodovina je dokaz, da je Allahov sunnet večen,
da se Allahov sunnet ponavlja – a kdor tega ne vidi, potem njegove oči ne bodo
videle niti ponižanja niti poraza, v katerem se nahaja.
Lepo bi bilo, da pred zaključkom potrdimo še eno resnico, to
pa je resnica o tolerantnosti islama do teh sovražnikov. Islam muslimanom
zapoveduje, naj jih ne jemljejo za pristne prijatelje, vendar jih ne hujska na
zlobo, prevare in spletke. Ta zapoved, da jih ne jemljejo za pristne
prijatelje, je za zaščito islamskega ummeta in njegovega obstoja, za zaščito
pred nevarnostjo, ki obkroža ummet.
Komentarji
Objavite komentar