Preskoči na glavno vsebino

NE JEMLJITE JIH ZA ZAUPNE PRIJATELJE

Muslimani so opozorjeni, da za svoje pristne prijatelje ne jemljejo naravnih sovražnikov in da jim ne zaupajo svojih skrivnosti in interesov. To opozorilo prihaja v obliki, potrditev katere vidimo na vsakem mestu in v vsakem obdobju. V obliki, katero je začrtal Kur'an in katero so zanemarili bralci Kur'ana, pa jih je zadelo zlo, ki jih še naprej zadeva.

O, vi, ki verujete! Ne jemljite za zaupne prijatelje druge kot vas samih, drugi vam ne prizanašajo s širjenjem zla, želijo vam le težave. Sovraštvo se jasno izraža iz njihovih ust, tisto, kar skrivajo njihove prsi, pa je še toliko večje. Mi smo vam prava znamenja že pojasnili, če boste le dojeli.  (Kur'an; 3:118)

Vi ste tisti, ki ljubite njih, vendar oni ne ljubijo vas; in vi verujete v vse Knjige. In ko vas srečajo, pravijo: "Verujemo," ko pa so na samem, si iz besa zaradi vas grizejo prste. Reci: "Umrite v svojem besu." Allah pa zares vè vse, kar je v prsih. (Kur'an; 3:119)

Če se vas dotakne nekaj dobrega, jih to žalosti, in če vas zadane kaj slabega, se tega veselijo. In če boste potrpeli in bili bogaboječi, vam njihove spletke v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse, kar počnejo. (Kur'an; 3:120)

To je slika, ki pojasnjuje skrite namere duše, dokaz, ki registrira notranje občutke in zunanjo jezo, pojav, ki se ponavlja na vsakem mestu in v vsakem obdobju. Vse to vidimo danes s strani sovražnikov, ki so obkolili ummet; s strani sovražnikov, ki muslimanom, kadar so močni, izražajo ljubezen in prijateljstvo, ko pa so muslimani šibki, izražajo sovraštvo in jezo. Ko so muslimani v stanju samoprevare, jim le-ti izkazujejo ljubezen in zaupanje, oni pa muslimanom le nered in propad, in ne izpustijo nobene priložnosti, da na njihovo pot mečejo trnje, težave in spletke.

Brez dvoma ta slika prvenstveno prikazuje pripadnike Knjige, sosede muslimanov v Medini. Ta slika prikazuje njihov pridušen gnev in bes do islama in muslimanov. Prikazuje zle namere v njihovih prsih, ko so muslimani bili – in tudi danes so – zavedeni z Allahovimi sovražniki, katerim še naprej namenjajo ljubezen in pristno prijateljstvo. Od tod je tudi prišel ta opomin, katerega cilj je, da ummet spozna realno stanje in da obrne pozornost na spletke njegovih naravnih sovražnikov, ki mu nikoli niso bili vdani in katerih sovraštva ne more umiti ljubezen in pristno prijateljstvo muslimanov do njih. To spoznanje in to opozorilo ni omejeno na določeno zgodovinsko obdobje. To je trajna resnica, ki je v skladu s trajno realnostjo, kakor potrjuje in priča tudi naša današnja realnost in stanje.

Muslimani danes ne uresničujejo zapovedi svojega Gospodarja, da za pristne prijatelje ne jemljejo tistih, ki niso muslimani; tistih, ki niso z nami niti v resnici niti v rangu. Oni ne morejo biti objekt našega zaupanja, skrivnosti in dogovorov. Muslimani danes ne uresničujejo zapovedi svojega Gospodarja, da takšnih in njim podobnih ne jemljejo kot vzor v poslu, razumevanju, obnašanju, metodologiji itn.

Muslimani niso opazili Allahovega opozorila, da se oni zoperstavljajo Allahu in Njegovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, pa jim razkrivajo tudi svoje prsi in svoja srca. A Allah nagovarja prvo muslimansko skupnost, kakor nagovarja tudi vse kasnejše muslimanske skupnosti v katerikoli generaciji.

O, vi, ki verujete! Ne jemljite za zaupne prijatelje druge kot vas samih, drugi vam ne prizanašajo s širjenjem zla, želijo vam le težave. Sovraštvo se jasno izraža iz njihovih ust, tisto, kar skrivajo njihove prsi, pa je še toliko večje. Mi smo vam prava znamenja že pojasnili, če boste le dojeli.  (Kur'an; 3:118)

Vi ste tisti, ki ljubite njih, vendar oni ne ljubijo vas; in vi verujete v vse Knjige. In ko vas srečajo, pravijo: "Verujemo," ko pa so na samem, si iz besa zaradi vas grizejo prste. Reci: "Umrite v svojem besu." Allah pa zares vè vse, kar je v prsih. (Kur'an; 3:119)

Če se vas dotakne nekaj dobrega, jih to žalosti, in če vas zadane kaj slabega, se tega veselijo. In če boste potrpeli in bili bogaboječi, vam njihove spletke v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse, kar počnejo. (Kur'an; 3:120)

Vedno znova nas klofutajo grenke izkušnje, mi pa se nikakor ne streznimo. Vedno znova odkrivamo prevare in zarote oblečene v različne nošnje, vendar smo do tega nemarni. Vedno znova se njihovi jeziki osvobajajo in izkazujejo sovraštvo, ki ni v skladu z ljubeznijo, katero jim izkazujejo muslimani. A se kljub temu vračamo k njim, jim odpiramo srca in jih jemljemo za prijatelje ter sopotnike v življenju. Naša prijaznost do njih je prinesla naš duhovni padec, pa smo do njih ljubeznivi do te mere, da našega programa za življenje ne utemeljujemo na islamu, spreminjamo svojo zgodovino in brišemo njene materialne dokaze, da bi se izognili omembi kakršnegakoli spopada med našimi predhodniki in temi sovražniki, ki so neprestano v zasedi. Zato si zaslužimo to kazen, saj smo se ločili od Allahove zapovedi. Zato si zaslužimo prezir, nemoč in podrejenost. Od tod prihajajo naše muke, ki nam jih želijo naši sovražniki, in od tod propad, katerega vnašajo v naše vrste.

A Allahova knjiga nas uči – kakor je naučila tudi prvo muslimansko skupnost – kako se obvarujemo njihovih podtikanj, odbijemo njihove žalitve in se rešimo zla skritega v njihovih prsih, ki občasno izleti tudi na njihovih jezikih.

In če boste potrpeli in bili bogaboječi, vam njihove spletke v ničemer ne bodo škodovale. Resnično Allah obvladuje vse, kar počnejo. (Kur'an; 3:120)

To je ta potrpežljivost, odločnost in vztrajnost pri soočenju z njihovimi silami, če so močni, in pred njihovimi spletkami in zvijačnostjo, če sledijo pot klevetanja in prevare. Potrpežljivost in medsebojna povezanost, a ne rušenje in popuščanje.

Ne smemo se odreči islamskim principom, niti v celoti niti delno, zaradi zaščite pred njihovim pričakovanim zlom, zaradi pridobivanja navideznega prijateljstva, zaradi strahu pred njimi … Kje je bogaboječnost, strah pred Allahom in Njegovim nadzorom?! Ta bogaboječnost veže srce za Allaha, ki se ne veže za nikogar poleg Njega, in zatem se veže za tiste, ki podpirajo Njegov zakon in se ne držijo za nič drugega kot za Njegovo najčvrstejšo vez. In ko se srce naveže na Allaha, potem bo na vsako moč, poleg Njegove moči, gledalo kot na nekaj ničnega. Tako bo v ljubezni s tistimi, ki se držijo za najčvrstejšo vez in v sovraštvu s tistimi, ki se zoperstavljajo Allahu in Njegovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem.

To je ta pot potrpežljivosti in bogaboječnosti, medsebojna povezanost in čvrsto držanje za najčvrstejšo vez. Kadarkoli v zgodovini so se muslimani čvrsto držali za Allahovo najčvrstejšo vez in Njegov zakon vzpostavili v svojem življenju, so zmagovali, Allah pa jih je varoval pred spletkami sovražnikov. Kadarkoli v zgodovini so se muslimani držali za vez svojih naravnih sovražnikov in jih vzeli za pristne prijatelje, pomočnike in strokovne sodelavce ter svetovalce, jim je Allah predpisal poraz in ponižanje, jih postavil na preizkus in jih naredil za nepomembne, njihovim sovražnikom pa dal oblast nad njimi. Celotna zgodovina je dokaz, da je Allahov sunnet večen, da se Allahov sunnet ponavlja – a kdor tega ne vidi, potem njegove oči ne bodo videle niti ponižanja niti poraza, v katerem se nahaja.

Lepo bi bilo, da pred zaključkom potrdimo še eno resnico, to pa je resnica o tolerantnosti islama do teh sovražnikov. Islam muslimanom zapoveduje, naj jih ne jemljejo za pristne prijatelje, vendar jih ne hujska na zlobo, prevare in spletke. Ta zapoved, da jih ne jemljejo za pristne prijatelje, je za zaščito islamskega ummeta in njegovega obstoja, za zaščito pred nevarnostjo, ki obkroža ummet.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...