Preskoči na glavno vsebino

NE BOMO SI VZELI DRUG DRUGEGA ZA GOSPODARJA NAMESTO ALLAHA

Zagotovo živimo v času, o katerem nas je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem obvestil: “Lažnivcem se bo verjelo, a iskreni obtoževali za laž, in zaupanje se bo dajalo izdajalcem, a nezaupljive se bo smatralo za zaupljive.” In ko bodo obstajali “ljudje, ki bodo govorili to, česar nikoli prej nismo slišali mi, niti naši predniki.”

Večina ljudi in številni med tistimi, ki trdijo, da sledijo Sunnetu in poti Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, so dali zaupanje tistim, ki so izneverili Allaha in poskušajo odvzeti Njegovo pravico do zakonodaje ter sodbe med ljudmi, potem pa to pravico želijo pripisati sami sebi. In ne le to, poleg tega napadajo in smatrajo za lažnivce in verske inovatorje tiste, ki se jim v tem zoperstavljajo in pozivajo, da se sme pokoravati edino Allahu in Njegovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem.


Takšni ljudje veri pripisujejo stališča, katerih nihče predtem ni zastopal – od časa Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, njegovih družabnikov in celo številnih blažjih verskih inovatorjev v islamu – in o katerih nismo ničesar slišali ne v Kur’anu ne v Sunnetu niti v govoru učenjakov. Ko pravimo v govoru učenjakov, ciljamo na prave učenjake, ne na tiste, ki so v zibelki taguta tirana in v čigar korist izdajajo fetve.

Oni so slepi in nemi za vsa izdajstva, kufr, grehe in sramote, ki jih delajo njihovi vladarji, ki Allahu želijo odvzeti pravico do oblasti in jo pripisati sebi, medtem ko v zasedi čakajo na vsako priložnost za napad na sledilce resnice, da nad njimi pokažejo svoje “silno znanje” in da jih “osramotijo pred množicami” zaradi stališč, ki jih zastopajo, ali zaradi postopkov, ki so jih naredili.

Takrat se pišejo fetve, držijo predavanja in organizirajo seminarji – opozarjajo in zelo pogosto tudi pozivajo na sodelovanje s taguti, da bi se onemogočili, kaznovali in ustavili sledilci resnice in prikrila resnica, ki moti njihove donatorje.

Ko sledilci resnice ljudem pokažejo resnico – izgovarjajoč z besedami ali z dejanji – potem se obnašajo, kakor bi jih Allah zadolžil, da govorijo proti temu, opozarjajoč na to domnevno zablodo, da bi se ljudje obvarovali.

A ko tagut naredi nekaj od kufra, širka in zablode, potem govorijo, da jih Allah ni zadolžil s tem in da ne bodo vprašani za nekaj, kar tam nekdo počne. Z drugimi besedami, takšne moti le to, ko se omeni, da je samo Allah Edini Gospodar in da oblast pripada samo Njemu. In motijo jih tisti, ki govorijo: “Naš Gospodar je Allah.”

A od posebnih odlik rububijjeta (gospodarstva) je poleg ustvarjanja tudi vladanje (tj. upravljanje).

Ustvarjanje, urejanje in razpolaganje pripadajo le Njemu. Slavljen naj je Allah, Gospodar vseh svetov. (Kur’an; 7:54)

Tvoj Gospodar ustvarja, kar hoče, in izbira, oni pa nimajo možnosti izbire. Vzvišen in visoko je Allah nad tistimi, s katerimi Ga enačijo. (Kur’an; 28:68)

Njih motijo le tisti, ki govorijo:

Oblast pripada edino Allahu. On je ukazal, da ne častite nobenega drugega razen Njega. To je pravilna vera, vendar večina ljudi tega ne ve. (Kur’an; 12:40)

In v katerikoli stvari se ne strinjate, njena sodba pripada Allahu. To je Allah, moj Gospodar, na Njega se zanašam in k Njemu se obračam. (Kur’an; šura:10)

O vi, ki verujete! Pokoravajte se Allahu in pokoravajte se Poslancu ter vodjem izmed vas! Če pa se zaradi kakšne zadeve sporečete, se glede nje vrnite Allahu in Njegovemu poslancu, če zares verujete v Allaha in v Zadnji dan. Tako je bolje in posledice so lepše. (Kur’an; 4:59)

To je tisto enako Božansko sporočilo, za katerega nam je Allah ukazal, da ga širimo in vanj pozivamo vse ostale, ko je rekel:

Reci: "O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami - da ne častimo (nikogar) razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha." Toda če se obrnejo proč, potem reci: "Bodite priče, da smo muslimani." (Kur’an; 3:64)

A kako bodo ti prej omenjeni pozivali ljudi, naj častijo izključno Allaha in naj mu ne delajo širka in da eni drugih ne jemljejo za gospodarje poleg Allaha, ko pa so sami sebi vzeli gospodarje poleg Allaha in jih podprli v tem, ko želijo odvzeti Allahovo oblast in vzpostaviti svoj zakon.

S tem padajo v očitno kontradikcijo in brezno, iz katerega ni izhoda, razen če se pokesajo Allahu in si ga vzamejo za Edinega Gospodarja.

In na koncu pravimo.

O, ljudje! Pridite, da se pokorimo samo Allahu in da Mu ne delamo širka. In da eni drugih ne jemljemo za gospodarje poleg Allaha. In da oblast in zakon pripada samo Allahu. In da se odrečemo vsakega zakona in tistega, ki si ga izmišlja, izvaja ali sodi po njem. A če se obrnete stran, potem bodite priče, da smo mi to storili in da je to naše stališče.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...