Preskoči na glavno vsebino

NASLEDNIKI POSLANCEV IN POZIVAČI V PEKEL

Vzvišeni Allah je učenjake razdelil na dve vrsti. Prvo vrsto, to so resnicoljubni in iskreni učenjaki, je odlikoval z visoko stopnjo in njihovo pričanje primerjal s pričanjem angelov.

Allah priča, da ni nobenega boga razen Njega, prav tako pričajo angeli in tisti, ki imajo znanje - On vedno ravna pravično. Ni nobenega boga razen Njega, Najbolj plemenitega, Najmodrejšega. (Kur’an; 3:18)

In Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je v delu hadisa rekel: “Učenjaki so nasledniki glasnikov vere.” (zabeležili Ebu Davud, Et-Tirmizi in Ibn Madža)

Druga vrsta učenjakov so tisti, ki prikrivajo resnico pred ljudmi, jo izkrivljajo in ne delujejo po njej. Takšne je Vzvišeni primerjal s psi.

Pripoveduj jim zgodbo tistega, ki smo mu dali Naše ajete, pa se je ločil od njih, zato je hudič storil, da ga sledi in postal je eden od zablodelih. In če bi hoteli, bi ga zagotovo lahko vzdignili z njimi (z našimi ajeti), vendar se je predal zemlji in sledil svoje strasti tako kot pes - če ga bremeniš s čim, sope, če pa ga pustiš, zopet sope. To je primer naroda, ki zanika Naše ajete. Zato pripoveduj resnične zgodbe, da bi se lahko zamislili. (Kur’an; 7:175-176)

To nam pove, četudi je nekdo učenjak, ne pomeni nujno, da je dober in pravilen. Učenjak je človek, ki je nase prevzel ogromno odgovornost in če deluje po resnici, ki jo je Allah razodel in poziva ljudi vanjo, potem je na visoki stopnji. Vendar če ne deluje po resnici in ne poziva ljudi vanjo, potem sebe spušča na nivo navadnega psa ali osla, kakor stoji v drugem verzu.

Primer tistih, ki jim je bila zaupana Tora, pa se je niso držali, je kakor primer osla, ki nosi knjige. (Kur’an; 62:5)

Prva vrsta učenjakov so učenjaki, ki so bogaboječi in zapovedujejo dobro ter odvračajo od zla.

In bodite narod, ki bo pozival k dobremu, nagovarjal k spodobnemu vedenju ter odvračal od zla; takšni so zares uspešni. (Kur’an; 3:104)

Vi ste najboljši narod, ki se je pojavil med ljudmi; zapovedujete dobro, odvračate od zla in verujete v Allaha. (Kur’an; 3:110)

Vzvišeni Allah ta ummet imenuje ummet dobrega, ker zapovedujejo dobro in odvračajo od zla. Med ummetom pa je Allah zadolžil s posebnim emanetom (zaupanjem) prav učenjake.

In ko je Allah vzel zavezo od tistih, katerim je bila dana Knjiga: "Pojasnjujte jo ljudem in je ne tajite," so jo vrgli za svoje hrbte in z njo kupili majhno vrednost. Kako je samo bedno to, kar kupujejo! (Kur’an; 3:187)

To je zaveza, ki jo je Allah vzel od učenjakov. Zato je nemogoče, da resnični učenjak molči, ko vidi, da se postopa nepravično, kaj šele da on osebno podpira krivico ali širk, naj nas Allah obvaruje.

V Musnedu in Sunnenih stoji hadis od Ebu Ubejde, od Abdullaha ibn Mes’uda, da je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: “Prisežem pri Tistem, v Čigar roki je Muhammedova duša, zapovedovali boste dobro in odvračali od zla, vzeli za roko prestopnika in ga pridobili za resnico, ali pa bo Allah obrnil vaša srca ene proti drugim in vas zatem preklel, kakor je preklel njih.”

Tako so ravnali Benu Israil. Gledali so druge, kako delajo grehe in nepravičnost, pa kljub temu niso reagirali.

A kaj šele reči o tistih, ki gledajo stvaritev, ki se želi postaviti na mesto, ki pripada izključno Allahu in potem rečejo: “Pomagali mu bomo, da bi imeli od njega korist.” A Allah jih je obvezal z nasprotnim, in sicer da takšnemu rečejo: “Boj se Allaha! Nimaš pravice, da sebe hočeš narediti za lažno božanstvo.”

In Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem nas je s tem obvezal in razveselil tiste, ki tako ravnajo in so na tej poti ubiti. “Prvak mučenikov je Hamza ibn Abdul-Mutalib, zatem pa človek, ki pride k nepravičnemu vladarju, mu pove resnico v obraz, pa ga vladar ubije.” (zabeležil Hakim)

Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je pohvalil takšne, ne pa tiste, ki odhajajo k tagutu, da bi mu pomagali in ga učvrstili na oblasti, z njim sklepali sporazume in si ob njem pridobili neko korist. A tisti daiji, ki se zaradi osebne koristi prilizujejo množicam in njim prilagajajo neko svojo izkrivljeno verzijo islama, so morda še hujši. Osnovna obveza in dolžnost učenjakov je, da ljudem govorijo in pojasnjujejo resnico, ne glede na to ali se obračajo vladarjem ali običajnim ljudem. V trenutku, ko učenjak prikrije resnico in je ne oznani, ter začne slediti svojim strastem, takrat je izgubil vrednost, ki pripada resnični ulemi. Znanje se ne meri s količino besedila, ki se ga nekdo nauči na pamet. Resnično znanje je tisto, ki te spodbuja, da se pokoriš Allahovim predpisom. Znanje je tisto, kar naredi, da se boriš za resnico in se pri tem ne bojiš nikogar poleg Allaha Edinega. Zato je Abdullah ibn Mes’ud rekel: “Zadostno znanje je bogaboječnost.”

Katera bogaboječnost? Tista, ki povzroči, da izgine vsakršen strah pred stvaritvami. Oseba, ki poseduje to resnično znanje in takšno bogaboječnost, vidi stvaritve, ki ji grozijo in ji želijo škodovati, kot majhne in nenevarne mušice. In takšni so bili nekoč islamski učenjaki in daije.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...