Preskoči na glavno vsebino

MOLK IN GOVOR

Molk je zelo lahka stvar in človeku ne prinaša nobenih stroškov, prav nasprotno ga varuje pred številnimi problemi in neprijetnimi situacijami, ter odstranjuje številne težave. A tudi poleg tega dejstva zelo malo ljudi zna molčati. Poslanec sallallahu alejhui ve sellem je pojasnil vrednost molka in nevarnost jezika, ko je rekel: “Kdor veruje v Allaha in Sodni dan, naj govori dobro ali naj molči.” (zabeležila El-Buhari in Muslim)

In: ”Kdor bo molčal, je uspel.” (zabeležila Et-Tirmizi in Ahmed)

In tudi: ”Musliman je tisti, od čigar jezika in rok so mirni drugi muslimani.” (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Ob neki priložnosti je Ukbe ibn Amr vprašal Poslanca sallallahu alejhi ve sellem: “V čem je rešitev?” Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je odgovoril: “Čuvaj svoj jezik, drži se svoje hiše in jokaj zaradi svojih grehov.” (zabeležil Et-Tirmizi in Ahmed)

Cilj teh hadisov ni, da krotko prenašaš krivico in da ne spremeniš tega, kar je slabo. Pomen teh hadisov ni niti molk o nepravičnosti, temveč oddaljevanje od tega, kar ni dobro in oddaljevanja od govora, ki ni zasnovan na dokazu. Zato je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: “Povej resnico, pa četudi je grenka.” (zabeležil Ahmed)

Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: “Prvak šehidov (mučenikov) je Hamza ibn Abdul-Mutalib ter človek, ki vstane, da nepravičnemu vladarju prepove zlo, pa ga ta ubije.” (zabeležil Hakim)

Ta primer in podobni njemu so primeri, ko človek govori resnico.

A molk je zaželen, ko gre za dvomljive situacije, in kadar je korist od govora in molka enaka. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: “Lepota človekovega islama (tj. v smislu osebne vere) se vidi v zapuščanju tega, kar se ga ne tiče.” (zabeležil Et-Tirmizi)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...