O Poslancu sallallahu alejhi ve sellem imamo prenesene številne lastnosti vezane za njegov videz. Seveda ashabi niso risali Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, da bi ga predstavili, čeprav tega tudi v tistem času ne bi bilo težko storiti, saj so imeli svoje metode umetnosti. Tega niso počeli, ker so vedeli, da je risanje človeških oblik haram, zato so ga svojim sledilcem in učencem opisovali. In tako so do nas prišli hadisi, ki govorijo o njegovem videzu.
Eden od najlepših hadisov na to temo je prišel od ashabijke
Rubeje bint Muavviz, naj je Allah zadovoljen z njo. Bila je že v poznih letih,
ko je je sin vprašal, kako je izgledal Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve
sellem, pa je rekla: “O, moj sin, če bi ga videl, bi pomislil, da je to
sonce, ki je vzšlo (zasijalo).” Torej, ni ga mogla opisati, niti ga ni
mogla primerjati z nekom, ki jih je poznala, ali ga je poznal njen sin.
Zanimivo je, da ga je Ka'b ibn Malik, naj je Allah zadovoljen z njim, opisal kot mesec. V hadisu Ka'b ibn Malik pravi, da bi Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, kadar bi bil srečen, zasijal kot polna luna.
Sedaj bi nekdo lahko rekel, ali ni to nekakšna kontradikcija?
Ali je bil kot sonce ali kot mesec, saj vemo, da imata sonce in mesec različne
karakteristike. To pomeni, da so ashabi opisovali Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem s tem, kar so imeli za najlepše, bleščeče in sijajno. To
pomeni, da je bil tako lepega videza, da ga niso mogli opisati niti primerjati
z nikomer.
Izmed najlepših opisov Allahovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem, prihaja od Amra ibn El-Asa, velikega ashaba, ki je
bil pred sprejetjem islama velikan Kurejšev in veliki borec proti islamu. Na
začetku je zavračal islam in se kar dolgo časa boril proti islamu. Pravzaprav
je bil prav Amr ibn El-As vodja delegacije plemena Kurejš v Abesinijo k Negusu
(kralju Nedžašiju), da prebegle muslimane vrne nazaj v Meko. Torej, na začetku
je zavračal islam, podobno kot Halid ibn El-Velid, Ebu Sufjan in podobni izmed
tistih, katere bi lahko poimenovali plemeniti sovražniki, kajti ne moremo jih
umestiti v isto skupino kor Ebu Leheba, Ebu Džehla in ostale pokvarjence,
zaklete sovražnike islama, ki pri svoji borbi proti islamu niso izbirali
sredstev; posluževali so se vsakršnih odvratnosti, laži in spletk, da bi
preprečili poziv v islam. In vidimo, da jih je Allah prav zaradi tega ponižal,
saj je bila večina teh ubitih v bitki na Bedru. Na drugi strani so bili Ebu
Sufjan, Halid ibn El-Velid, Amr ibn El-As – Allah je vedel, da je v njihovem
srcu dobrota, pa jih je sčasoma usmeril v islam.
Amr ibn El-As je po smrti Poslanca sallallahu alejhi ve
sellem govoril: “Nič mi ni bilo ljubše od gledanja v obraz Allahovega
Poslanca sallallahu alejhi ve sellem.” Neobičajno je bilo, da plemič
in eden od glavarjev plemena Kurejš, prizna in reče, kako mu je bilo najljubše,
da nepremično gleda v obraz nekoga – moškega – a seveda to je bil Allahov
Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, njegova pojava je bila tako
privlačna, njegov nur (svetloba) na obrazu je bil tako močan. Nadaljuje:
“In nikoli se ga nisem mogel nagledati, a kljub temu, če bi me vprašal, kako
je izgledal, ti ga ne bi mogel opisati.” Zakaj? “Ker mi kljub želji, da
ga gledam, spoštovanje in sramežljivost, ni dovoljevala, da buljim vanj, pa sem
moral spuščati svojo glavo oziroma pogled.” Tukaj sta obstajali dve sili: Prva
je, da je v tolikšni meri privlačil pogled, a druga, da je izzval sramežljivost,
pa človek ne bi mogel nepremično gledal vanj.
To je torej eden od najlepših opisov, a v bistvu nam sploh ni
dal opisa. Vendar se namiguje na lepoto in plemenitost Allahovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem, in sramežljivost tega velikega vojskovodje, ki je kasneje
za islam osvojil Egipt, Amra ibn El-Asa, naj je Allah zadovoljen z njim.
Zato vidimo, da večina opisov Allahovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem prihaja prav od mlajših ashabov, zelo redko od
starejših ashabov. Zakaj? Ne, ker bi mlajši ashabi manj
spoštovali Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, temveč iz razloga, ker
so bili to mladeniči in dečki, ki so bili seveda bolj mladostniško drzni, da so
ga malo dlje gledali in si ga zapomnili.
Enes ibn Malik, naj je Allah zadovoljen z njim, je imel le
sedem let, ko ga je mati dala Allahovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem
za služabnika oziroma postreščka. Tako je bil ves čas ob njem, podajal mu je
vodo za vudu (umivanje), mu držal stvari, mu na različne načine pomagal
in bil neprestano v njegovi bližini. Pravzaprav je zaradi tega Enes ibn Malik
drugi po Ebu Hurejru, ki je prenesel največ hadisov od Allahovega Poslanca sallallahu
alejhi ve sellem. In znan je tisti njegov hadis, ko je rekel, da je deset
let služil Allahovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, in da se nanj
nikoli ni razjezil, nikoli mu ni rekel, zakaj nisi naredil tega itn.
Enes ibn Malik je rekel: “Allahov Poslanec sallallahu
alejhi ve sellem ni bil zelo visok, da bi se vzdigoval iznad ljudi, niti ni
bil nizek, da bi bil zanemarjen. Ni bil izrazito svetle polti niti izrazito
temne. Lasje niso bili niti skodrani niti ravni. In nikoli nisem občutil ne
žameta ne svile mehkejše od roke Allahovega Poslanca, niti nikoli nisem občutil
mošusa lepšega vonja od znoja Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve
sellem.“
Komentarji
Objavite komentar