KDO JE NAŠ PRIJATELJ?

Ko bi na naša vrata potrkal nek pijanec ali neka prešuštnica, ali pa morda nek lažnivec ali nek prevarant, in nas ljubeznivo vprašal, če lahko vstopi, ali bi mu dovolili brez razmišljanja, ali pa bi se ga na grob in oster način rešili? Menim, da bi takšnemu skoraj vsak zaloputnil vrata pred nosom, z Allahovimi besedami na umu:

Prijatelji bodo na ta Dan eni drugim (postali) sovražniki, razen bogaboječi. (Kur'an; 43:67)

Druženje s takšnimi je enako kot samomor. Druženje z takšnimi je bolezen in človek od te vrste ljudi nima nikakršne koristi, ne za vero ne za svoje materialno življenje. In pametna oseba sebi ne bi smela dovoliti, da se druži s takšnimi, saj ga ne bo zaobšlo eno do dvojega: usmrtitev srca ali obolenje srca.

Vendar se v bistvu sploh ne zavedamo, kakšna nevarna bolezen nam preti, saj ta isti pijanec, ta ista prešuštnica, ta isti lažnivec in ta isti prevarant, v naše domove vstopajo neprestano, vsakodnevno. Še več, sploh jim ni več treba spraševati za dovoljenje za vstop.

Vstopajo in izstopajo, kakor jim je volja. Sploh ne potrkajo. Zadosti je le en stisk na našem televizijskem daljinskem upravljalcu ali klik na miški našega računalnika, pa sebi spremenimo družbo.

Družbo, ki nas ubija počasi in neopazno.

Druženje s takšnimi je enako okušanju smrtonosnega strupa. Ko ga okusi, se lahko reši le tisti, ki ima protistrup, a kdor ga nima, naj se ga Allah usmili in mu zemljo naredi lahkotno.

Pomislite, če bi nam Allah v tem trenutku poslal Meleka smrti (Angela smrti), da nam vzame dušo.

Kaj vse si dopuščamo; dopuščamo si, da nam mediji perejo možgane in našim družinam prenašajo lažne informacije.

Vprašajmo se, zakaj ne moremo vstati na kijamul-lejl (prostovoljno nočno molitev)? Zakaj mine dan, ne da bi v roke vzeli Allahovo knjigo Kur’an in prebrali, kaj v njej piše? Zakaj ne klanjamo salatul-duha (prostovoljne dopoldanske molitve)?

Zakaj?

Odgovor je v nas samih – grehi nam ne dopuščajo. Ne dopuščata nam pijanec in prešuštnica, ne dopuščata nam lažnivec in prevarant. Zakaj nam iz srca neopazno izginja prezir do grehov, pa postanejo naša lastnost in del osebnosti. Zakaj nam grehi sejejo svoja semena, ki nato vznikajo iz nas samih.

Zato ker nam grehi slabijo srce in telo, ter s tem upornost in odpornost.

Zato ker nam grehi gasijo občutek časti v srcu, pa sta nam laž in prevara postala vsakdanja.

Zato ker zaradi grehov izgubljamo sramežljivost, pa smo pripravljeni sprejeti vsakršen razvrat.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

Preberite več

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

Preberite več

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...

Preberite več

Spoznajte Islam

Preišči ta spletni dnevnik