Ko bi na naša vrata potrkal nek pijanec ali neka prešuštnica, ali pa morda nek lažnivec ali nek prevarant, in nas ljubeznivo vprašal, če lahko vstopi, ali bi mu dovolili brez razmišljanja, ali pa bi se ga na grob in oster način rešili? Menim, da bi takšnemu skoraj vsak zaloputnil vrata pred nosom, z Allahovimi besedami na umu:
Prijatelji bodo na ta Dan eni drugim (postali) sovražniki, razen
bogaboječi. (Kur'an; 43:67)
Druženje s takšnimi je enako kot samomor. Druženje z takšnimi je bolezen in človek od te vrste ljudi nima nikakršne koristi, ne za vero ne za svoje materialno življenje. In pametna oseba sebi ne bi smela dovoliti, da se druži s takšnimi, saj ga ne bo zaobšlo eno do dvojega: usmrtitev srca ali obolenje srca.
Vendar se v bistvu sploh ne zavedamo, kakšna nevarna bolezen
nam preti, saj ta isti pijanec, ta ista prešuštnica, ta isti lažnivec in ta
isti prevarant, v naše domove vstopajo neprestano, vsakodnevno. Še več, sploh jim
ni več treba spraševati za dovoljenje za vstop.
Vstopajo in izstopajo, kakor jim je volja. Sploh ne potrkajo.
Zadosti je le en stisk na našem televizijskem daljinskem upravljalcu ali klik
na miški našega računalnika, pa sebi spremenimo družbo.
Družbo, ki nas ubija počasi in neopazno.
Druženje s takšnimi je enako okušanju smrtonosnega strupa. Ko
ga okusi, se lahko reši le tisti, ki ima protistrup, a kdor ga nima, naj se ga
Allah usmili in mu zemljo naredi lahkotno.
Pomislite, če bi nam Allah v tem trenutku poslal Meleka smrti
(Angela smrti), da nam vzame dušo.
Kaj vse si dopuščamo; dopuščamo si, da nam mediji perejo
možgane in našim družinam prenašajo lažne informacije.
Vprašajmo se, zakaj ne moremo vstati na kijamul-lejl
(prostovoljno nočno molitev)? Zakaj mine dan, ne da bi v roke vzeli Allahovo
knjigo Kur’an in prebrali, kaj v njej piše? Zakaj ne klanjamo salatul-duha
(prostovoljne dopoldanske molitve)?
Zakaj?
Odgovor je v nas samih – grehi nam ne dopuščajo. Ne dopuščata
nam pijanec in prešuštnica, ne dopuščata nam lažnivec in prevarant. Zakaj nam
iz srca neopazno izginja prezir do grehov, pa postanejo naša lastnost in del
osebnosti. Zakaj nam grehi sejejo svoja semena, ki nato vznikajo iz nas samih.
Zato ker nam grehi slabijo srce in telo, ter s tem upornost
in odpornost.
Zato ker nam grehi gasijo občutek časti v srcu, pa sta nam
laž in prevara postala vsakdanja.
Zato ker zaradi grehov izgubljamo sramežljivost, pa smo
pripravljeni sprejeti vsakršen razvrat.
Komentarji
Objavite komentar