AQD EL-AMAN

Muslimani živeči na Zahodu živijo pod zavezo (pogodbo) o varnosti (aqd el-aman). Ni jim dovoljena borba proti tistim, s kom imajo zavezo o varnosti, upoštevanje in izpolnjevanje pogodb pa je pomembna dolžnost muslimana. Seveda je z muslimani, ki živijo izven entitete, s katero imamo pogodbo mi, situacija drugačna, saj morda niso zavezani z nobeno pogodbo, a nas na tem mestu zanima naša situacija bivanja v evropskih državah nevere (darul-kufr).

Allah nam je zapovedal, da moramo izpolnjevati svoje pogodbe.

O, vi, ki verujete! Izpolnjujte zaveze! (Kur'an; 5:1)

In izpolnjujte zaobljube, saj boste zanje odgovarjali! (Kur'an; 17:34)

Ko govorimo o varnosti, vemo, da je tisti, ki daje varnost, na poziciji moči. Ko darul-islam (ozemlje islama) daje varnost nemuslimanom, to pomeni, da ima islam moč in avtoriteto, muslimani pa določijo temelje pogodbe. Obstajajo različne oblike pogodbe te vrste:

• aman el-zimma – zaveza o varnosti nemuslimanov, ki živijo v darul-islam.
• aman el-dživar – zaveza o varnosti sosednjih držav darul-islamu.
• aman es-sulh – zaveza o varnosti glede prekinitve ognja, premirja med darul-islam in neko nemuslimansko državo.
• aman er-rusul – zaveza o varnosti ambasadorjev in odposlancev drugih držav.
• aman el-muslim – zaveza o varnosti muslimana od nemuslimanov.

A zakaj bi musliman sploh potreboval pogodbo o varnosti od nemuslimanov? To je zgodovinsko gledano nenavadna zadeva, ki se ni pogosto dogajala. Od 20. stoletja naprej pa je postala stalnica, saj muslimani bežijo pred pregonom od tagutskih vladarjev in režimov v tako imenovanem muslimanskem svetu današnjice, ki je prav tako darul-kufr, in pogosto bolj brutalen do muslimanov. Iz tega razloga bežijo na Zahod, da bi dobili azil in bili zaščiteni. Enako so nekateri muslimani Meke v času Poslanca sallallahu alejhi ve sellem odšli v Abesinijo. Vendar to ne pomeni, da morajo sprejeti vse, kar jim vsilijo od zakonodaje.

Na kratko omenimo, da je darul-islam ozemlje, kjer vladajo islamski zakoni, ne glede na število muslimanov živečih na tem ozemlju, medtem ko je darul-kufr ozemlje, kjer vladajo zakoni nevere, neislamski zakoni, pa četudi so muslimani na tem ozemlju večina.

Zaveza o varnosti ima dve realnosti:

Jasna oblika pogodbe ali dogovora

Ko musliman vstopi v državo, ne razglaša džihada, temveč prosi za varnost in zaščito. Prosi za azil ali vizo, zato da po vstopu v državo ne bi bil aretiran in podobno. To je pogodba, ko nemuslimani muslimanu dajo pisno ali verbalno dovoljenje za vstop in ostanek v njihovi državi.

Splošna ali običajna oblika pogodbe ali dogovora

To je primer, ki je jasen glede na običaj – če vstopiš ali prebivaš v neki državi, potem tam živiš v miru. Kdor vstopi, jasno pove svoj namen (npr. študij, delo). Če živiš v darul-kufru, delaš, imaš družino in podobno, potem je zaveza o varnosti lahko že zahteva vozniškega dovoljenja, s katerim se zavezuješ varni vožnji, ali pogodba o zaposlitvi, s katero se zavezuješ vestnemu delu. To je zato, ker s pridobitvijo vozniškega dovoljenja, zagotavljaš, da boš varno vozil med ljudmi, oni pa ti zagotovijo, da se svobodno voziš in da te ne bodo aretirali ali nepotrebno oglobili. Ali če stopiš v pogodbo o zaposlitvi, se strinjaš, da boš opravljal delo, ki ti je določeno, da ne boš kradel premoženja podjetja in podobno, oni pa se obvežejo, da ti bodo za delo plačevali, ti nudili varne in ustrezne pogoje dela in podobno. Vse to za seboj povleče splošno pogodbo o varnosti.

Ko musliman živi v darul-kufru in vstopa v različne pogodbe in dogovore, se neizogibno strinja, da ne bo kršil varnosti druge strani v pogodbi (tj. vlada ali vladar), oni pa se obvežejo, da ne bodo kršili tvoje varnosti. Vlada predstavlja vse ljudi, zato se pogodba veže na vse prebivalstvo, in zato v času, ko si zavezan s pogodbo, ne smeš ubijati ali jemati imetja nemuslimanov v tej državi; njihovo življenje in premoženje je zaščiteno.

Nekdo se bo morda vprašal, če vstopiš v takšno pogodbo, ali se moraš pokoravati zakonom darul-kufra?

Seveda ne. Pogodba ne zavezuje k temu; aqd el-aman je le pogodba o varnosti življenja in premoženja, nič drugega. To je pogodba, ki ščiti življenje in premoženje. Musliman mora vedno slediti Allahovemu zakonu in nikoli zakonom kufra, ne glede na to, kaj zahtevajo od njega, nikoli ne sme biti nepokoren Allahu in se odreči islamu. Nobene pogodbe ne more vzeti kot izgovor, niti takšnih pogojev ne more vključiti v pogodbo. Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je rekel: ''Kdor določi pogoj, katerega ni v Allahovi knjigi, potem (pogodba) ni validna, četudi ga (tj. pogoj) določi stokrat.'' (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Kot muslimani se moramo vedno pokoravati Allahu, četudi to ni v skladu z našo logiko ali razumom, in ne smemo biti zaslepljeni ali zavedeni z našimi čustvi. Naša življenja morajo biti v skladu s šeriatom, čeprav smo včasih jezni ali žalostni zaradi neprestanih izdaj nemuslimanov in njihovih brutalnih vojn proti muslimanom. Vendar moramo delovati v skladu s tem, s čimer bo Allah zadovoljen.

In izpolnjujte Allahove zaveze potem, ko ste se obvezali in ne prelamljajte priseg potem, ko ste jih dali, saj ste Allaha vzeli za poroka nad seboj. Allah zares ve vse, kar počnete. (Kur'an; 16:91)