Ko beremo kur'anske pripovedi, ki govorijo o poslancih in njihovih narodih, se moramo vprašati: Kako je bilo mogoče, da se je veliko število ljudi popolnoma prepričalo v resničnost poslanstva določenega poslanca, a ga kljub temu ni sprejelo? Z vsemi silami so se borili proti njim, jih obtoževali laganja, v skrajnih primerih pa so jih tudi ubili. Kako je bilo mogoče, da so bili prepričani, da so običaji in verovanje njihovih prednikov čista zabloda, ki jim otežuje življenje in jih postopoma uničuje, vendar so kljub temu uporno in neomajno ostali dosledni v prakticiranju teh zablod ne glede na katastrofalne posledice? Tisti, ki se čudi temu fenomenu, naj malo razmisli o stanju, v katerem se trenutno nahaja večina ljudi na svetu, pa bo opazil, da situacija ni nič drugačna niti boljša. O človekovem upornem zavračanju resnice in vztrajanju v prakticiranju slabih navad ter grdih običajev ne glede na posledice lahko razmislimo preko praktičnih primerov.
Zamislimo si človeka, pred katerim stoji steklenička strupa. V primeru, da ga spije, obstaja realna možnost, da ga bo strup čez določen čas ubil, ali pa bo v veliki meri uničil njegovo zdravje in mu povzročil velike probleme ter težave, česar se on popolnoma zaveda. Pridemo k temu človeku z namenom, da to stvar odstranimo in ga na ta način zaščitimo od zla, ki mu preti ob zaužitju tega strupa, vendar nas on najprej verbalno, zatem pa tudi fizično napade, saj za vsako ceno hoče spiti svoj strup.
Takšen scenarij doživljamo vsakodnevno, vendar v malo drugačni obliki. Ali obstaja nekdo na svetu, ki ni prepričan v škodljivost alkohola in tobaka? Tega dejstva ne bo porekel nihče, kdor je objektiven in vsaj površno pozna osnovne podatke o tema dvema produktoma, ki pustošita po svetu. Poskusimo si zamisliti, da bi se ena od ekonomsko razvitih (in moralno slabih) držav odločila prekiniti proizvodnjo in prodajo alkoholnih in tobačnih izdelkov, ter uvedla stroge kazni za njihovo uporabljanje. Verjetno bi nastal kaos, ki bi bil danes mnogo večji, kakor v času prohibicije (prepovedi alkohola) v ZDA v tridesetih ali v Rusiji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Besne množice ljubiteljev cigaretnega dima in dobre kapljice bi požigale avtomobile, razbijale izložbe, energično zahtevale zamenjavo vlade in ukinitev diskriminatornega zakona. Borili bi se z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi, da bi se jim omogočil svoboden dostop do strupa imenovanega tobak ali alkohol, kajti po njihovem mnenju nima nihče pravice prepovedati, da si počasi, ampak zanesljivo uničujejo edino življenje, ki ga imajo.
Glede na to, da se večina ljudi ni pripravljena odreči odvratnostim, kakršni sta tobak in alkohol, kljub temu, da so prepričani v njuno pogubnost za življenje in zdravje, kako potem pričakovati, da se bodo odrekli tistim grehom, v katerih vsaj na prvi pogled ne vidijo nič slabega?! Vzemimo za primer obrestna posojila (kredite). V življenju večine ljudi je to postalo pravilo. Vsi finančni problemi v življenju se v trenutku in brez razmišljanja rešujejo z dviganjem "ugodnih" bančnih posojil z določenimi obrestnimi stopnjami. Gledano s perspektive ljudi, ki ne poznajo, ali pa se ne ozirajo na islam in islamske predpise o obrestih in obrestnem poslovanju, bi do neke mere mogoče še lahko razumeli dvigovanje posojil, s katerimi ti ljudje rešujejo svoja stanovanjska vprašanja. Ampak dolgoročno obrestno posojilo zaradi nakupa dragega avtomobila, organizacije glamurozne poroke, nakupa prazničnih daril, odhoda na letni dopust ali pa zaradi nepozabnega poročnega potovanja lahko dvignejo samo osebe, ki niso spoznale potuhnjenosti bankirskih trikov, ali pa se ne brigajo zase in svojo prihodnost. Prepuščajo se trenutnemu finančnemu udobju, katerega preko kreditov ali kreditnih kartic nudijo banke. Na ta način je veliko število ljudi polagoma, vendar z gotovostjo, potonilo v dolgove, katerih niti pod najboljšimi mogočimi pogoji ne zmorejo odplačati. Mnogi, še posebno na Zahodu, so dolga leta živeli visoko nad svojim nivojem, saj so porabljali veliko več, kakor so zaslužili. Ob vsakem pomanjkanju denarja, rešitve niso iskali v skromnosti in potrpežljivosti, ampak v bankomatih na vogalu ulice. Vendar takšen sistem življenja ni mogel trajati dolgo.
Muslimani, ki so se dosledno držali nedvoumnih in jasnih kur'anskih tekstov in se zaradi Allaha izogibali vseh prepovedanih stvari, javnih in tajnih, so se rešili že marsikaterih težav in ponižanj. Ni jim treba eksperimentirati z določenimi slabimi trendi in razširjenimi odvratnimi navadami, katere je šeriat strogo obsodil, da bi po preizkušanju teh stvari dojeli, da je nekaj slabo ali pa celo pogubno za njih. Iskreni vernik niti malo ne sumi, da je vse tisto, kar mu je Allah strogo in jasno prepovedal, definitivno slabo za njega, pa tudi če ne razume modrosti določene prepovedi. Tako se bo musliman obrestim maksimalno izogibal, saj se po islamskem učenju štejejo med največje grehe. Na ekonomske krize Zahoda bo gledal kot na neke vrste Allahov opomin tistim, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z obrestmi, saj jim je Allah napovedal vojno:
O vi, ki verujete! Bojte se Allaha in opustite, kar je ostalo od obresti, če ste pravi verniki. Toda če tega ne storite, bodite prepričani, da boste v vojni z Allahom in Njegovim poslancem. Če pa se pokesate, vam pripada glavnica vašega imetja; ne delajte krivice in tudi vam se ne dela krivica. (Kur'an; 2:278-279)
Svetovni ekonomski sistem, ki je v osnovi zasnovan na obrestnih posojilih in prefinjenemu odvzemanju tuje lastnine, bo zanesljivo nekega dne doživel svoj polom, saj tisti, ki je v vojni z Allahom, mora priti poražen.
Komentarji
Objavite komentar