Preskoči na glavno vsebino

ŽIVETI Z OBRESTMI

Ko beremo kur'anske pripovedi, ki govorijo o poslancih in njihovih narodih, se moramo vprašati: Kako je bilo mogoče, da se je veliko število ljudi popolnoma prepričalo v resničnost poslanstva določenega poslanca, a ga kljub temu ni sprejelo? Z vsemi silami so se borili proti njim, jih obtoževali laganja, v skrajnih primerih pa so jih tudi ubili. Kako je bilo mogoče, da so bili prepričani, da so običaji in verovanje njihovih prednikov čista zabloda, ki jim otežuje življenje in jih postopoma uničuje, vendar so kljub temu uporno in neomajno ostali dosledni v prakticiranju teh zablod ne glede na katastrofalne posledice? Tisti, ki se čudi temu fenomenu, naj malo razmisli o stanju, v katerem se trenutno nahaja večina ljudi na svetu, pa bo opazil, da situacija ni nič drugačna niti boljša. O človekovem upornem zavračanju resnice in vztrajanju v prakticiranju slabih navad ter grdih običajev ne glede na posledice lahko razmislimo preko praktičnih primerov.

Zamislimo si človeka, pred katerim stoji steklenička strupa. V primeru, da ga spije, obstaja realna možnost, da ga bo strup čez določen čas ubil, ali pa bo v veliki meri uničil njegovo zdravje in mu povzročil velike probleme ter težave, česar se on popolnoma zaveda. Pridemo k temu človeku z namenom, da to stvar odstranimo in ga na ta način zaščitimo od zla, ki mu preti ob zaužitju tega strupa, vendar nas on najprej verbalno, zatem pa tudi fizično napade, saj za vsako ceno hoče spiti svoj strup. 

Takšen scenarij doživljamo vsakodnevno, vendar v malo drugačni obliki. Ali obstaja nekdo na svetu, ki ni prepričan v škodljivost alkohola in tobaka? Tega dejstva ne bo porekel nihče, kdor je objektiven in vsaj površno pozna osnovne podatke o tema dvema produktoma, ki pustošita po svetu. Poskusimo si zamisliti, da bi se ena od ekonomsko razvitih (in moralno slabih) držav odločila prekiniti proizvodnjo in prodajo alkoholnih in tobačnih izdelkov, ter uvedla stroge kazni za njihovo uporabljanje. Verjetno bi nastal kaos, ki bi bil danes mnogo večji, kakor v času prohibicije (prepovedi alkohola) v ZDA v tridesetih ali v Rusiji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Besne množice ljubiteljev cigaretnega dima in dobre kapljice bi požigale avtomobile, razbijale izložbe, energično zahtevale zamenjavo vlade in ukinitev diskriminatornega zakona. Borili bi se z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi, da bi se jim omogočil svoboden dostop do strupa imenovanega tobak ali alkohol, kajti po njihovem mnenju nima nihče pravice prepovedati, da si počasi, ampak zanesljivo uničujejo edino življenje, ki ga imajo.

Glede na to, da se večina ljudi ni pripravljena odreči odvratnostim, kakršni sta tobak in alkohol, kljub temu, da so prepričani v njuno pogubnost za življenje in zdravje, kako potem pričakovati, da se bodo odrekli tistim grehom, v katerih vsaj na prvi pogled ne vidijo nič slabega?! Vzemimo za primer obrestna posojila (kredite). V življenju večine ljudi je to postalo pravilo. Vsi finančni problemi v življenju se v trenutku in brez razmišljanja rešujejo z dviganjem "ugodnih" bančnih posojil z določenimi obrestnimi stopnjami. Gledano s perspektive ljudi, ki ne poznajo, ali pa se ne ozirajo na islam in islamske predpise o obrestih in obrestnem poslovanju, bi do neke mere mogoče še lahko razumeli dvigovanje posojil, s katerimi ti ljudje rešujejo svoja stanovanjska vprašanja. Ampak dolgoročno obrestno posojilo zaradi nakupa dragega avtomobila, organizacije glamurozne poroke, nakupa prazničnih daril, odhoda na letni dopust ali pa zaradi nepozabnega poročnega potovanja lahko dvignejo samo osebe, ki niso spoznale potuhnjenosti bankirskih trikov, ali pa se ne brigajo zase in svojo prihodnost. Prepuščajo se trenutnemu finančnemu udobju, katerega preko kreditov ali kreditnih kartic nudijo banke. Na ta način je veliko število ljudi polagoma, vendar z gotovostjo, potonilo v dolgove, katerih niti pod najboljšimi mogočimi pogoji ne zmorejo odplačati. Mnogi, še posebno na Zahodu, so dolga leta živeli visoko nad svojim nivojem, saj so porabljali veliko več, kakor so zaslužili. Ob vsakem pomanjkanju denarja, rešitve niso iskali v skromnosti in potrpežljivosti, ampak v bankomatih na vogalu ulice. Vendar takšen sistem življenja ni mogel trajati dolgo. 

Muslimani, ki so se dosledno držali nedvoumnih in jasnih kur'anskih tekstov in se zaradi Allaha izogibali vseh prepovedanih stvari, javnih in tajnih, so se rešili že marsikaterih težav in ponižanj. Ni jim treba eksperimentirati z določenimi slabimi trendi in razširjenimi odvratnimi navadami, katere je šeriat strogo obsodil, da bi po preizkušanju teh stvari dojeli, da je nekaj slabo ali pa celo pogubno za njih. Iskreni vernik niti malo ne sumi, da je vse tisto, kar mu je Allah strogo in jasno prepovedal, definitivno slabo za njega, pa tudi če ne razume modrosti določene prepovedi. Tako se bo musliman obrestim maksimalno izogibal, saj se po islamskem učenju štejejo med največje grehe. Na ekonomske krize Zahoda bo gledal kot na neke vrste Allahov opomin tistim, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z obrestmi, saj jim je Allah napovedal vojno:

O vi, ki verujete! Bojte se Allaha in opustite, kar je ostalo od obresti, če ste pravi verniki. Toda če tega ne storite, bodite prepričani, da boste v vojni z Allahom in Njegovim poslancem. Če pa se pokesate, vam pripada glavnica vašega imetja; ne delajte krivice in tudi vam se ne dela krivica. (Kur'an; 2:278-279)

Svetovni ekonomski sistem, ki je v osnovi zasnovan na obrestnih posojilih in prefinjenemu odvzemanju tuje lastnine, bo zanesljivo nekega dne doživel svoj polom, saj tisti, ki je v vojni z Allahom, mora priti poražen.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...