ZBIRANJE KUR'ANA

Pogledali bomo kako je bil Kur'an zapisan in zbran v eno knjigo.

OBDOBJE POSLANCA (609-632)

Kur'an je bil Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem razodet po delih, in sicer v obdobju triindvajsetih let njegovega poslanstva. Kadarkoli bi se pojavil problem, ali kadarkoli je Allah Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem in njegovim družabnikom hotel dati poseben nasvet, bi angela Gabrijela poslal z delom Kur'ana, katerega bi recitiral Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Torej Kur'an ni bil razodet naenkrat in v kompletni obliki, ampak po delih preko določenega obdobja.

Ko je Gabrijel Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem recitiral Kur'an, je slednji poskušal za njim ponavljati besedo po besedo. Kasneje je Gabrijel po Allahovem navodilu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem rekel, naj tega ne počne. Rečeno mu je bilo, naj Kur'an pazljivo posluša in Allah je naredil tako, da si ga je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem zlahka zapomnil. Allah v Kur'anu pravi:

Ne premikaj z njim jezika, da bi hitel z njim. Zares je na Nas njegovo zbiranje in recitacija. In ko ga recitiramo, sledi njegovi recitaciji. (Kur'an; 75:16-18)

Zelo pomembno je bilo, da si je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem zapomnil vse, kar mu je bilo razodeto, saj ni mogel brati in pisati. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, je pred svojo smrtjo celoten Kur'an prenesel svojim družabnikom. Uporabil je številne načine, da so si ga zapomnili in zapisali natanko tako, kakor ga je učil.

1) Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je v salatu (skupinskih molitvah) različne dele Kur'ana recitiral naglas. Tako so družabniki dnevno poslušali dele Kur'ana in spoznali vrstni red verzov ter poglavij.

2) Vsak, ki je vstopil v islam, je bil naučen določenih delov Kur'ana, katere je recitiral v svojih dnevnih molitvah. Tako so se muslimani vedno učili Kur'an.

3) Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je svoje družabnike obvestil, da so najboljši med njimi tisti, ki se naučijo in poučujejo Kur'an. To jih je spodbudilo, da se pri pomnjenju in poučevanju Kur'ana še bolj potrudijo.

4) Tistim, ki so znali brati in pisati, je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel, naj zapišejo različne dele Kur'ana. Povedal jim je vrstni red verzov.

Ker takrat v Arabiji ni bilo papirja, je bil Kur'an zapisan na karkoli je bilo dosegljivo. Družabniki so kur'anske verze zapisovali na palmove liste, ploščate kamne, lubje, posušene živalske kože in celo na lopatice ovc in kamel. Tako so bili kur'anski verzi že v času Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem ohranjeni v srcih muslimanov, kakor tudi zapisani. Ker so ljudje v islam vstopali na različnih točkah Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem misije, so le redki od njih celoten Kur'an slišali direktno od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Nekateri družabniki so pomnili lažje nekateri težje. Čeprav so si vsi zapomnili določen del Kur'ana, so si v času Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja, le nekateri od njih zapomnili celoten Kur'an.

Ko je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem leta 632 umrl, celoten Kur'an še ni bil zapisan v kompletno knjigo. Zapisan je bil na različnih delih, ki so bili v posesti različnih družabnikov. Vsak je imel dele, vendar nihče ni imel celote. Zaradi dejstva, da se je razodevanje Kur'ana nadaljevalo vse do pred Poslančevo, sallallahu alejhi ve sellem smrtjo, so imeli družabniki več dela s pomnjenjem in zapisovanjem, kot pa z zbiranjem v eno knjigo. Tako zbiranje Kur'ana v en tekst ni bilo storjeno v času Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja.

OBDOBJE EBU BEKRA (632-634)

Na Arabskem polotoku so se po smrti Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem islamu zoperstavile tri glavne skupine.

1) Prvo skupino so sestavljali tisti, ki so se odločili, da nikomur drugemu mimo Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem nočejo plačati zekata. Sklepali so, da zekat ni steber islama kakor salah (molitev), savm (post) in hadž (romanje). Namesto tega so na zekat gledali kot na tribut; davek, ki se plačuje osvajalcu. Torej, ko je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem umrl, so sklepali, da jim zekata ni več potrebno plačevati. Ko je Ebu Bekr postal voditelj Islamske države, je ta skupina odbila plačevanje zekata in v Medino, glavno mesto Islamske države, poslala vojsko, da bi jo zrušila. Zahtevali so, da bi bili opravičeni plačevanja zekata, v nasprotnem primeru pa bi napadli in uničili center islama.

2) Prvi skupini so se pridružili tisti, ki so v islam vstopili, da bi se izognili porazu, kakor tudi tisti, ki so želeli biti na strani zmagovalcev. Ta skupina sploh ni verovala v Allaha in Njegovega Poslanca. Hoteli so uničiti islam, da bi lahko svobodno počeli karkoli so si poželeli. Ker so se vojske tistih, ki so odbili plačevanje zekata, pokazale kot močne, se jim je veliko število teh svetohlincev priključilo.

3) Tretja skupina so bili lažni poslanci in poslanke. V Nedždu na območju Jamama je Arabec iz plemena Hanifa imenovan Musejlema trdil, da je poslanec. V južnem delu Arabije je še en Arabec iz plemena Ans imenovan El-Esved trdil, da je poslanec in zavzel Nedžran. Na severu Arabije je tudi Arabkinja imenovana Sedžah trdila, da je poslanka in se z orožjem uprla Islamski državi. Ti lažni poslanci in poslanke so ljudi pozivali, naj zapustijo islam, ob trditvah, da jim je Allah razodel nove zakone, s katerimi so dovoljevali večino stvari, katere je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem prepovedal.

Resnični muslimani pod vodstvom kalifa Ebu Bekra so bili prisiljeni v borbo s temi tremi skupinami, da bi na Arabskem polotoku ponovno vzpostavili islam. Med to vojno proti odpadništvu (harb er-riddah), so bili ubiti mnogi, ki so si zapomnili večji del Kur'ana. Tisti muslimani, ki so imeli v svojih srcih večino Kur'ana, so dobro vedeli kakšno nagrado je Allah obljubil borcem na Njegovi poti. Zato so bili v bitkah vedno v prvih linijah.

Omar ibn El-Khattab je spoznal nevarnost tega kar se dogaja in se zbal, da bo Kur'an izgubljen za prihodnje generacije muslimanov, če se nemudoma nekaj ne ukrene. Zato je odšel h kalifu Ebu Bekru in mu svetoval, naj se celoten Kur'an zapiše v eno knjigo, da bi se obvaroval pred izgubo. Ebu Bekr je sprva to zavrnil, saj Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ljudem tega ni naročil. Bal se je, da ne bi pripeljal nečesa novega v religijo, saj je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem opozarjal na spreminjanje religije. Kristjani so pred tem skrenili, ker so spremenili religijo, katero je prinesel Poslanec Jezus, naj je mir z njim. Zato je bil Ebu Bekr bolj ali manj proti vsakršni spremembi v religiji. Vendar je po tehtnem premisleku spoznal, da je bil Omarjev nasvet pravilen in da to ni bilo spreminjanje religije. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem jim je ukazal, naj zapisujejo različne verze in poglavja Kur'ana. Zato bi bilo zbiranje vseh zapiskov v eno kompletno knjigo le dovršitev tega, kar je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem začel. Kalif Ebu Bekr je Zejda bin Sabita vprašal, če bi vodil zbiranje in zapisovanje celotnega Kur'ana. Zejd je iz istega razloga kot pred njim Ebu Bekr sprva to zavrnil, vendar je tudi on sčasoma spoznal, da je to pravilno. Zejd je bil izbran zato, ker je bil:

1) Eden od najboljših recitatorjev Kur'ana.

2) Eden od redkih, ki si je celoten Kur'an zapomnil že v času Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja.

3) Eden od tistih, katerim je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel, naj zapisujejo Kur'an.

4) Eden od redkih, ki je bil prisoten, ko je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem med zadnjim Ramadanom v svojem življenju zrecitiral celoten Kur'an.

Zejd je proces začel z zbiranjem gradiva, na katerem je bil zapisan Kur'an. Potem je zbral vse, ki so si zapomnili celoten Kur'an ali vsaj njegov večji del. Skupaj so celoten Kur'an zapisali v kompletno knjigo. Ob zaključku ga je Zejd predal Ebu Bekru, ki ga je obdržal do svoje smrti. Ebu Bekr je pred smrtjo Kur'an predal Omarju, ki je bil izbran za drugega kalifa. Omar je to kopijo Kur'ana obdržal do svoje smrti deset let kasneje. Potem je bil Kur'an predan njegovi hčerki Hafsi, ki je bila tudi ena od Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem žena. Hafsa je Kur'an obdržala v svoji hiši v Medini, vendar ga je dala na razpolago vsem, ki so želeli prepisovati iz njega ali preveriti natančnost naučenega.

OBDOBJE OSMANA (644-656)

Po smrti drugega kalifa Omarja je komite šestih najbolj znanih Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem družabnikov za tretjega kalifa izbral Osmana ibn Affana. Med vladavino kalifa Omarja (634-644) se je Islamska država razširila preko meja Arabskega polotoka v Egipt, Sirijo in Irak. V sledeči vladavini kalifa Osmana se je širitev nadaljevala v Perzijo, Indijo, Rusijo, Kitajsko, Turčijo in preko Severne Afrike. V teh regijah je veliko število ljudi sprejelo islam in se od zgodnjih muslimanov naučilo recitacije Kur'ana. Kur'an je bil Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem razodet v sedmih različnih Arabskih narečjih in prvi muslimani so se Kur'an učili v njegovih različnih narečjih.

Nato so se v islamskih provincah nekateri Arabci začeli bahati, da je njihovo narečje boljše od ostalih. Tudi ko so novi muslimani naredili napako v svoji recitaciji Kur'ana, je bilo včasih težko oceniti, ali je bila res napaka, ali pa je bilo eno od sedmih načinov, ki jih je učil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem. Ti problemi so v islamskih provincah izven Arabije povzročili zmedo. Eden od Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem družabnikov po imenu Huzejfe ibn El-Jeman je to zmedo opazil, ko je bil v Iraku. Zbal se je, da bi to lahko vodilo k razpadu islamskega naroda in spreminjanju Kur'ana. Po svojem povratku v glavno mesto je o tem, kar je slišal in videl, obvestil kalifa Osmana. Kalif Osman je spoznal resnost situacije in poklical glavne družabnike, da bi našli rešitev problema. Odločili so se, da bodo naredili uradne kopije Kur'ana – od tistega zbranega v času kalifa Ebu Bekra – in ljudi omejili na to recitacijo.

Osman je Hafso zaprosil za originalno kopijo Kur'ana in poklical Zejda bin Sabita, da bi vodil komite štirih učenjakov Kur'ana, ki bi prevzeli nalogo pisanja uradnih kopij. Ko so bile kopije napisane, je bil original vrnjen Hafsi. Napisano je bilo sedem kopij, ena je bila poslana v Meko, druga v Sirijo, ena v Basro, ena v Kufo, ena v Jemen, ena v Bahrajn, ena pa je ostala v Medini. Kalif Osman je skupaj z vsako kopijo Kur'ana poslal uradnega recitatorja, da bi pojasnil kakršnekoli morebitne probleme. Prav tako je ukazal, naj se uničijo vse ostale kopije Kur'ana, saj so ljudje delali zapiske v svoje osebne kopije, nekatere od njih pa so bile pomanjkljive. Vse nove kopije so bile prepisane iz uradne kopije imenovane Mushaf Osmani in tako je bil Kur'an obvarovan pred vsakršno spremembo ali izgubo. Ta proces je bil končan leta 646, dve leti po tem, ko je Osman postal kalif.

POMNJENJE KUR'ANA

Čeprav skupno število družabnikov, ki so si celoten Kur'an zapomnili že pred smrtjo Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ni bilo veliko, so si ga številni zapomnili po njegovi smrti. Pravzaprav je z vsako naslednjo generacijo muslimanov število tistih, ki so si zapomnili celoten Kur'an, naraslo. Danes je na svetu dobesedno na tisoče muslimanov, ki znajo celoten Kur'an na pamet.

Ne obstaja nobena druga knjiga, verska ali kakšna druga, ki se je v zabeleženi zgodovini zapomnila v takšnem obsegu. Kur'an obsega približno štiri petine Nove zaveze, vendar v zabeleženi zgodovini ni niti ene osebe, ki bi si zapomnila celotno Novo zavezo. Pravzaprav če bi bile vse knjige sveta na nek način uničene, bi besedo po besedo ponovno lahko zapisali le Častni Kur'an.

OHRANITEV KUR'ANA

Allah je v Kur'anu obljubil, da bo odgovornost za zaščito Njegovega zadnjega razodetja človeštvu prevzel On, Slavljeni in Vzvišeni:

Zares, Mi smo razodeli Zikr (tj. Kur'an) in zares, Mi ga bomo varovali. (Kur'an; 15:9)

Zato je bil Kur'an ohranjen preko oralne, kakor tudi v pisani obliki.

Zakaj je Allah ohranil Kur'an in dovolil, da so bila Njegova prejšnja razodetja spremenjena ali izgubljena? Odgovor leži v naslednjih treh dejstvih.

1) Prejšnji poslanci in Knjige so bile poslane točno določenim ljudstvom v točno določenih obdobjih zgodovine. Ko se je to obdobje končalo, je bil poslan nov poslanec z novo Knjigo, ki je nadomestila prejšnjo Knjigo. Zato ni bilo potrebe, da Allah te Knjige ohrani. Ohranitev prejšnjih Knjig je bila kot preizkus za njih prepuščena ljudem. Ko so ljudje skrenili, so spremenili vsebino teh Knjig, da bi dovolili stvari, ki so jim bile prepovedane in prepovedali stvari, ki so jim bile dovoljene. Na ta način so prejšnje Knjige postale spremenjene ali izgubljene.

2) Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je bil zadnji Allahov poslanec in ni bil poslan določenemu narodu ali določenemu obdobju. Poslan je bil celotnemu človeštvu do konca tega sveta. Allah v Kur'anu pravi:

Mi te nismo poslali razen vsem ljudem kot prinašalca radostnih novic in kot opominjevalca. Vendar večina ljudi ne ve. (Kur'an; 34:28)

Zato mora biti ta Knjiga razodetja, Kur'an, obvarovana pred kakršnokoli spremembo ali izgubo, da bi bila na voljo vsem generacijam ljudi do zadnjega dneva tega sveta.

3) Kur'an je bil glavni čudež podarjen Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, da bi z njim dokazal, da je resnični poslanec in ne prevarant. Zato je moral biti Kur'an ohranjen, da tudi kasnejšim generacijam dokaže, da je bil Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem resnično zadnji Božji poslanec. Vsi lažni poslanci so prinesli knjige, za katere so trdili, da so razodetje od Allaha, vendar nobena od njih ni imela čudežnega učinka, da bi si jih zapomnilo na tisoče ljudi, niti niso izboljšale sporočila Kur'ana, v zgodovini pa so potonile v pozabo.

Pomembnost ohranitve Kur'ana je, da je bil zaradi tega islam ohranjen v svoji originalni obliki. Ne glede na to, kaj so ljudje skozi čas dodali ali pozabili, se ljudje vedno lahko vrnejo k izvorom islama. Vse bistvene principe islama lahko najdemo v Kur'anu. Tako je ohranitev Kur'ana pomenilo ohranitev islama v svoji zadnji obliki. Izguba Jezusovega Evangelija pomeni, da se kristjani nikoli ne morejo vrniti k resničnemu Jezusovemu učenju, razen s sprejetjem islama. Podobno je bila originalna Tora izgubljena, ko so Babilonci uničili Solomonov tempelj v Jeruzalemu. Zato se tudi judje ne morejo vrniti k čistemu učenju Poslanca Mojzesa, razen s sprejetjem islama.

Samo v islamu so čista učenja poslancev ohranjena brez sprememb. Zato Allah v Kur'anu pravi:

Zares, religija pri Allahu je islam. (Kur'an; 3:19)