Preskoči na glavno vsebino

ZAKAJ ISLAM?

Bodimo odkriti. Nemuslimani skoraj nikoli ne preučijo islama, dokler sprva ne izčrpajo religij, ki so jim na razpolago. Šele ko postanejo nezadovoljni z religijami, ki so jim znane, kar pomeni judaizem, krščanstvo in vsi modni "izmi" – budizmi, taoizmi, hinduizmi, in če se malo pošalimo, "turizmi" – razmislijo o islamu.

Morda ostale religije ne odgovorijo na veliko vprašanje življenja, kakor je, Kdo nas je ustvaril in zakaj smo tukaj? Morda ostale religije ne uskladijo krivice v življenju z dobrim in pravičnim Stvarnikom. Morda najdemo dvoličnost v duhovščini, nevzdržne dogme v kanonih ali izkrivljenost v knjigah. Ne glede na razlog dojamemo pomanjkljivosti v religijah, ki so nam na razpolago in pogledamo drugam. In končni drugam je islam.

Muslimani bi me neradi slišali reči, da je islam končni drugam. Vendar je. Kljub dejstvu, da muslimani sestavljajo od četrtine do petine svetovnega prebivalstva, nemuslimanski mediji blatijo islam s tako grozovitimi klevetami, da le peščica nemuslimanov na religijo gleda v pozitivni luči.

Tako postane zadnja religija, ki jo iskalci resnice raziščejo.

Drug problem je, da so do trenutka, ko nemuslimani začnejo raziskovati islam, ostale religije tipično povečale njihovo skeptičnost: Če je vsaka od Boga dana knjiga, ki smo jo kdajkoli videli, izkrivljena, zakaj bi bila islamska knjiga drugačna? Če so duhovniki in svečeniki zmanipulirali religije, da so ustrezale njihovim strastem, kako si lahko predstavljamo, da se enako ni zgodilo z islamom? 

Odgovor je lahko podan v nekaj vrsticah, vendar so potrebne knjige, da bi se to pojasnilo. Kratek odgovor bi bil: Obstaja Bog, ki je dober in pravičen. In On hoče, da dosežemo nagrado Raja. Vendar nas je Bog postavil v to zemeljsko življenje za preizkus, da bi odstranil vredne od nevrednih. In bili bi izgubljeni, če bi bili prepuščeni svojim lastnim sredstvom. Zakaj? Ker sami ne vemo, kaj od nas hoče On. Po ovinkih in zavojih tega življenja ne moremo krmariti brez Njegove usmeritve in zato nam je dal usmeritev v obliki razodetja.

Seveda so bile prejšnje religije izkrivljene in to je eden od razlogov, zakaj imamo verigo razodetij.

Vprašajte se: Ali Bog ne bi poslal naslednjega razodetja, če bi bile predhodne knjige spremenjene? Če so bile predhodne knjige izkrivljene, bi ljudje potrebovali drugo razodetje, da bi vztrajali na pravi poti po Njegovem načrtu.

Tako lahko pričakujemo, če so predhodne knjige izkrivljene, da je zadnje razodetje čisto in neponarejeno, saj si ne moremo predstavljati, da bi nas ljubeči Bog pustil v zablodi. Kar si lahko predstavljamo je, da nam je Bog dal knjigo in da so jo ljudje izkrivili; Bog nam da drugo knjigo in ljudje jo zopet izkrivijo … in spet in spet. Dokler nam Bog ne pošlje zadnjega razodetja, za katerega obljubi, da ga bo obvaroval do konca dni.

Muslimani za to zadnje razodetje smatrajo, da je Kur'an. Razmislite … Vredno je pogledati. Vrnimo se torej k naslovu tega članka: Zakaj islam? Zakaj bi verjeli, da je islam religija resnice, religija, ki poseduje čisto in zadnje razodetje?

Oh, samo verjemi mi.

Kolikokrat ste slišali te besede? Znan ameriški komedijant se je pošalil, da ljudje v različnih mestih drug drugega preklinjajo na različne načine. V Chicagu osebo preklinjajo na tak način, v Los Angelesu osebo preklinjajo na tak način, v New Yorku pa rečejo le: Verjemi mi.

Zato ne verjemite meni – verjemite našemu Stvarniku. Preberite Kur'an, preberite knjige in raziščite dobre spletne strani. A karkoli boste storili, začnite, vzemite to resno in prosite svojega Stvarnika, naj vas usmeri.

Vaše življenje morda ni odvisno od tega, vendar vaša duša definitivno je.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...