Vsa Hvala pripada Allahu, ki je džinne in ljudi ustvaril z namenom, da samo Njega častijo, in ni jih pustil, da blodijo po svetu, ampak jim je pošiljal poslance. In naj sta mir ter blagoslov na Njegovega poslanca Muhammeda, ki je z Allahovim dovoljenjem človeštvo odpeljal iz teme širka (mnogoboštva) v svetlobo tevhida (monoteizma).
Na žalost številni ljudje niso prepoznali zla današnje zahodne civilizacije in ne opažajo, da se je potopila v globine kufra ter širka. Tudi številni t. i. muslimani, zlasti tisti, ki živijo na Zahodu, imajo okrnjeno razumevanje tevhida (monoteizma) in širka (mnogoboštva), saj širk razumejo kot nekaj, kar je omejeno na čaščenje kipov ter grobov in na verovanje v božanstva poleg Allaha. Čeprav so to dejanja in verovanja širka, katerih Allah ne bo odpustil, če oseba umre z njimi, je nepoznavanje ostalih oblik širka in njihovih manifestacij v zahodni civilizaciji ljudi pripeljalo v stanje, da mnogi ne razumejo, kaj v današnjem času dejansko pomeni biti resnični muvehhid (monoteist).
Ena od oblik širka v čaščenju je širk v ljubezni. V samem bistvu to pomeni ljubiti nekaj ali nekoga, kakor ljubiš Allaha, oziroma ljubiti nekaj ali nekoga z enako ali celo močnejšo intenzivnostjo ljubezni od ljubezni do Allaha. Allah v Kur'anu pravi:
In med ljudmi so nekateri, ki sprejmejo druge in ne Allaha, kot Njemu enake, ljubijo jih tako, kot bi morali Allaha, vendar imajo tisti, ki verujejo, močnejšo ljubezen do Allaha. (Kur'an; 2:165)
Realnost je, da smo človeška bitja že po naravi častilci. Če v življenju osebe ni vzpostavljeno čaščenje izključno Allaha, potem bo čaščenje usmerjeno k nečemu drugemu. Nemarnost do Allaha v vsakodnevnem življenju je zahodnega kafirja pripeljala v suženjstvo, ponavadi lastnih strastem in poželenju. Gon po zadovoljevanju malenkostnih strasti in fizičnih naslad je zavzel mesto ljubezni in volje posameznikov, ki živijo na Zahodu.
Vse to ima korenine v antični grški filozofiji in konceptih kot je hedonizem, ki uči, da je cilj človekovega življenja uživanje in da je dobro vse, kar zadovoljuje tostranske užitke, na drugi strani pa je vse, kar temu nasprotuje, slabo. Predanost tem užitkom, ki je pogosto manifestirana v prešuštvu in nečistovanju, uživanju alkohola in drog, obsesiji z glasbo in ostalimi užitki, je ljudi pripeljala v to, da so svoje strasti in poželenja vzeli za božanstva. Allah pravi:
Ali vidiš tistega, ki je svojo strast vzel za svoje božanstvo. (Kur'an; 45:23)
Zahodnjaško merilo uspeha je ljudi pripeljalo v suženjstvo bogastvu, saj se na denar in bogastvo gleda kot na absolutno merilo uspeha. To je v samem bistvu temelj kapitalizma in materializma, ki sta človeško dušo naredila podrejeno in pokorno evru. To je točno tako, kakor je rekel Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem: "Propadel je suženj dinarja (zlata), dirhema (srebra), žameta in okrašenega ogrinjala. Če se mu da, je zadovoljen, a če se mu ne da, je nezadovoljen." (zabeležil El-Buhari)
Na Zahodu se bo takšen posameznik zasužnjil najprej s šolo in nato z delom, da bi dosegel to iluzijo uspeha, kar je znano pod pojmom "ameriške sanje", dejansko pa pomeni "ameriško nočno moro", nato pa se z namenom, da njegovo življenje dobi vsaj nekakšen pomen, zateče v prvinsko fizično zadovoljevanje svojih poželenj, ne da bi pomislil na dostojanstvenost in spodobnost. V bistvu je zahodna kultura postala popolno nasprotje vsem oblikam spodobnosti, moralnosti in dostojanstva – vse to v imenu "svobode" in "hrepenenja po sreči".
ŠIRK V ZAKONODAJI
Bistvo zahodnjaškega življenja in individualizma temelji na poboževanju človeškega razuma. Slaboten človeški razum je postavljen na položaj, za katerega ni bil ustvarjen, daleč iznad njegove sposobnosti in na področja, ki zahtevajo znanje ter razumevanje, katerega ne more zajeti, da bi lahko sprejemal pravične, kompletne in popolne odločitve. Iz tega izhaja zavrnitev Allahove Modrosti in Razodetja, tako da si človek domišlja, da lahko določi, kaj je dobro in kaj slabo, kaj dovoljeno in kaj prepovedano, in se ne ozira na to, kaj je Modri Stvarnik predpisal glede določene zadeve. Sekularizem in demokracija izhajata iz te ideje, ki v zakonodajnih zadevah slabotnemu človeškemu razumu daje več teže kot Allahovim odločitvam. Po zahodnih merilih in miselnosti to pomeni, da morajo ljudje v parlamentu ali na referendumu sprejeti in odobriti Allahov zakon, pa naj bo to v splošnih stvareh ali podrobnostih! In zatekamo se k Allahu pred takšnim kufrom!
Od modrosti pošiljanja poslancev človeštvu je, da sodijo med ljudmi v zadevah, v katerih se ne strinjajo, da bi iskali usmeritev samo od Njega in upoštevali samo Njegovo odločitev, namesto zanašanja na različna mnenja človeških bitij in njihove izmišljene ustave.
Allah je Sodnik (El-Hakem), ki sodi med Svojimi sužnji. Sodba (hukm) pripada samo Njemu. Allah je razodel Knjige in poslal Poslance, da sodijo med ljudmi. Kdor uboga Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, je eden od Njegovih evlija in bo našel srečo na tostranstvu kot tudi na onostranstvu. Kdor Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem ne uboga, si zasluži kazen. Allah pravi:
Ljudje so bili en narod. Nato je Allah poslal glasnike vere kot prinašalce veselih novic in svarilce in z njimi poslal Knjige z resnico, da bi sodile med ljudmi o stvareh, o katerih so se razhajali. In niso se razhajali glede njega [Muhammeda] zaradi medsebojne napadalnosti, razen tisti, katerim je bil poslan za tem, ko so jim že bili dani jasni dokazi. In Allah je vodil tiste, ki so verovali, pri njihovih razhajanjih od resnice z Njegovim dovoljenjem. In Allah vodi, kogar hoče, na Pravo Pot. (Kur'an; 2:213)
In v katerikoli stvari se ne strinjate, njena sodba pripada Allahu. To je Allah, moj Gospodar, na Njega se zanašam in k Njemu se obračam. (Kur'an; 42:10)
Allah nam je v Kur'anu prenesel besede Poslanca Jusufa (Jožefa), naj je mir z njim:
Sodba pripada samo Allahu. On je ukazal, da častite samo Njega. To je pravilna religija, vendar večina ljudi tega ne ve. (Kur'an; 12:40)
Sodba pripada samo Allahu in to so nam od Njega prenesli Njegovi poslanci. Njihova sodba je Njegova sodba, njihov ukaz je Njegov ukaz in pokoravanje njim pomeni pokoravanje Njemu.
Karkoli Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem predpiše ali ukaže, temu morajo ljudje slediti in se mu pokoriti, saj je to Allahov ukaz Njegovim stvaritvam. Kako pogosto na Zahodu vidimo, da se na mnenja gostov televizijskih in radijskih oddaj, glasbenikov in poslancev v parlamentu ter celo na mnenja filmskih igralcev ter nogometašev gleda kot na sodbo, pa naj bo to na političnem odru ali v zadevah vsakodnevnega življenja, medtem ko se Allahovo odločitev zanemarja?
V bistvu se zahodno civilizacijo lahko povzame v eni sami besedi, ki se vedno znova ponavlja in s katero se skuša upravičiti prisotnost te civilizacije, njeno širjenje in poveličevanje – svoboda. Vendar ta družba ni razumela, da takšna "svoboda" predstavlja čaščenje in suženjstvo strastem ter poželenju, saj ne gleda na to, kaj je resnično pravilno in se ne ozira na odločitev Stvarnika nebes in Zemlje. Islam je resnična osvobodilna sila, ki človeka osvobaja čaščenja tega, kar si ne zasluži biti čaščeno, predanosti temu, kar si ne zasluži predanosti, pa naj bo v obliki kipa, kralja in duhovščine ali strasti, idej in poželenj. Zatem človeka odpelje v čaščenje Allaha, Najmodrejšega Stvarnika in Oskrbovalca vesolja. Njemu pripadajo vse lastnosti popolnosti in samo On ima pravico biti čaščen.
Ta religija je univerzalna deklaracija svobode človeštva. Človeka ščiti pred suženjstvom drugemu človeku in pred suženjstvom lastnemu poželenju, kar je prav tako oblika suženjstva. To je deklaracija, da suverenost pripada izključno Allahu in da je On Gospodar vseh svetov. Pomeni nasprotovanje vsem oblikam sistemov, ki temeljijo na konceptu suverenosti človeka, ter vsakemu sistemu, v katerem končna odločitev pripada človeku in v katerem je zakonodajalec človek. Na kratko to pomeni odstranitev vseh človeških vladavin in razglasitev vladavine Stvarnika vesolja nad celotno Zemljo.
In On je Tisti, ki je na nebesih Bog in na Zemlji Bog. In On je Najmodrejši, Tisti, ki vse ve. (Kur'an; 43:84)
Reci: "O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami - da ne častimo [nikogar] razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha." Toda če se obrnejo proč, potem reci: "Bodite priče, da smo muslimani (tj. predani Bogu)." (Kur'an; 3:64)
Povsem jasno je, da so ljudje na Zahodu na splošno neverniki in mnogobožci, njihov kufr in širk pa je jasen ter prepoznaven vsakemu razumnemu muslimanu. Zato ni dovoljeno biti v zavezništvu z njimi ali jih ljubiti, dokler ne sprejmejo tevhida (monoteizma) s pričanjem la ilaha illallah muhammedur-rasulullah in tako postanejo predani Allahu – muslimani. Allah pravi:
Ne boš našel naroda, ki verujejo v Allaha in Poslednji dan, v ljubezni s tistim, ki nasprotuje Allahu in Njegovemu Poslancu, četudi so njihovi očetje ali njihovi sinovi ali njihovi bratje ali njihovo sorodstvo. (Kur'an; 58:22)
In naj sta Allahov mir ter blagoslov na Poslanca Muhammeda, njegovo družino, družabnike in vse tiste, ki mu sledijo do Sodnega dneva.
Komentarji
Objavite komentar