Imam Bejheki je od Džabirja prenesel, da je imel Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem pridigo in rekel: "O ljudje, vaš Gospodar je en, vaš oče je tudi en. Nima prednosti Arabec nad nearabcem, niti nearabec nad Arabcem, niti rdeč nad črnim, niti črn nad rdečim, razen v pobožnosti."
V drugem hadisu, katerega prenašata Ebu Davud in Et-Tirmizi, Bejheki ga pa smatra za dobrega, Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem pravi: "Ljudje so sinovi Adama, Adam pa je od zemlje."
ISLAM JE PREHITEL VSE CIVILIZACIJE IN REVOLUCIJE
Spoštovani bralci, mnogo let preden je svet slišal za francosko in druge revolucije, ter štirinajst stoletij preden je Zahod spoznal princip enakopravnosti, je prišel islam, določil splošno človeško enakopravnost in vse ljudi pozval k temu Božanskemu sporočilu.
O ljudje! Ustvarimo vas iz enega moža in ene žene. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je najvišji tisti, ki se Ga najbolj boji. Allah resnično vse ve in nič Mu ni skrito! (Kur'an; 49:13)
Torej, ni razlike med rasami in nacijami ljudi. Islam spoštuje človeka ne glede na to, s katerega dela sveta prihaja, iz katerega sloja ali skupine ljudi. Vsi ljudje smo enaki, verniki pa smo med sabo bratje. Bogataš nima nobene prednosti pred siromakom, niti siromak pred bogatašem, ampak mora biti vsak pravičen do drugega ne glede na njun status v družbi. To velja tudi za človeka druge vere, saj različnost religije ne razveljavlja humanosti.
V islamu ima vsako človeško bitje svoje mesto in svetost. Ljudje smo drugačni po rasi in poreklu. Drugačni smo glede na ugled; nekdo pripada ugledni družini, nekdo povprečni družini. Ljudje smo drugačni tudi glede bogastva; nekdo je bogat, nekdo siromašen, tretji pripada srednjemu sloju. Drugačni smo glede na zaposlitev in funkcije; nekdo je vladar, nekdo je navaden državljan; nekdo je zdravnik, nekdo navaden fizični delavec; nekdo je univerzitetni profesor, nekdo je vratar pred vstopom na univerzo. Ampak ta različnost ne dela človeške vrednosti nekoga večje od vrednosti drugega. Na to ne more vplivati njegova rasa, barva, poreklo, bogastvo, poklic, klasa, funkcija, niti katero drugo merilo. Človeška vrednost je enaka za vse. Vsak, ki pripada človeški vrsti, je enak drugemu človeku, kakor so enaki zobje na glavniku.
ISLAMSKA NAČELA SO OPAZNA V STVARNOSTI
Vendar se islam ni zadovoljil s teoretično trditvijo enakosti, niti z ustanovitvijo take ideologije, ampak je s predpisi in učenjem to v praksi potrdil. Idejo je prenesel na otipljivo stvarnost.
LJUDJE SMO ENAKI V ČAŠČENJU
V to spadajo zakonski obredi, katere je islam predpisal in jih naredil za praktične pogoje v veri. V mošeji, kjer se klanja salatul-džuma (petkova molitev), se oblikuje praktična enakost in izenačijo se vse odlike, po katerih smo ljudje sicer drugačni med sabo. Tako lahko kdorkoli odide v mošejo in sede v prvi saff (vrsto), pa tudi če ni bogat in ne uživa velikega ugleda. Če pogledaš v saff (vrsto) muslimanov, vidiš, da bogataš stoji poleg siromaka, učenjak poleg nepismenega, uglednež poleg navadnega meščana, vladar poleg njegovega pomočnika - brez razlike med njimi. Pred Allahom smo vsi enaki. Vsi stojimo pred Allahom, se Mu klanjamo in delamo sedždo. Vsi imamo isto smer (kiblo) in istega Gospodarja.
Na hadžu in umri je enakost dosežena na opazen način. Enakost se vidi z golim očesom. Ko smo doma, smo drugačni po načinu oblačenja in izbiri obleke. To diktirajo običaji, klimatski pogoji in bogastvo. Vendar na hadžu in umri predpisi ukazujejo oblačenje ihrama - se pravi običajne obleke. Ihrami so proste, bele halje, ki niso šivane in dizajnirane. Podobne so mrtvaškim rjuham, ki izenačujejo mogočneža s slabičem, kralja s trgovcem. Romarji vsi v en glas govorijo: "Odzivam se Ti, moj Bog, odzivam!"
LJUDJE SMO ENAKI GLEDE PRED ZAKONOM
Praktična enakopravnost, ki jo je islam odredil z besedami in vzpostavil v praksi, je tudi enakost pred šeriatskimi zakoni in predpisi islama. Tako so dovoljene stvari dovoljene vsem, prepovedane pa so prav tako prepovedane vsem. Prvostopenjske obveznosti (fard) so za vse obvezne in pod kazensko pravo spadajo vsi. Neko pleme je nedolgo zatem, ko je sprejelo islam, poskušalo zahtevati, da jim nekaj časa ne bi bilo potrebno opravljati molitve, pa jim je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem nasprotoval tako, da jim je rekel: "Ni dobrega v veri, v kateri ni molitve."
Ashabi so predlagali, da ne bi kaznovali neke ženske od Kurejšev od plemena Beni Mahzum, ki je kradla in si zaslužila, da se nad njo izvrši kazen za krajo. Osami bin Zejdu so predlagali, naj se pri Poslancu sallallahu alejhi ve sellem zavzame zanjo, saj je bil pri Poslancu priljubljen. Osama se je zavzel zanjo, a se je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem razjezil: "Resnično je tiste pred vami pogubilo to, ker niso izvrševali kazni nad nekom, ki krade, če je le ta plemiškega porekla, a izvrševali so kazen nad kradljivcem, ki je slabega porekla. Pri Allahu, če bi Fatima, hčer Muhammeda ukradla, jaz bi ji odsekal roko."
To je razlog propadanja narodov. Zavzemali so se za ugledneže, da ne bi bili kaznovani, a ko bi nekdo z manjšo avtoriteto kradel, bi bila nad njim izvršena kazen. To je razlog nesreče in uvod v propadanje celotne skupnosti.
Komentarji
Objavite komentar