Preskoči na glavno vsebino

VSI SMO ADAMOVI, ADAM PA JE IZ ZEMLJE

Imam Bejheki je od Džabirja prenesel, da je imel Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem pridigo in rekel: "O ljudje, vaš Gospodar je en, vaš oče je tudi en. Nima prednosti Arabec nad nearabcem, niti nearabec nad Arabcem, niti rdeč nad črnim, niti črn nad rdečim, razen v pobožnosti."

V drugem hadisu, katerega prenašata Ebu Davud in Et-Tirmizi, Bejheki ga pa smatra za dobrega, Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem pravi: "Ljudje so sinovi Adama, Adam pa je od zemlje."

ISLAM JE PREHITEL VSE CIVILIZACIJE IN REVOLUCIJE

Spoštovani bralci, mnogo let preden je svet slišal za francosko in druge revolucije, ter štirinajst stoletij preden je Zahod spoznal princip enakopravnosti, je prišel islam, določil splošno človeško enakopravnost in vse ljudi pozval k temu Božanskemu sporočilu.

O ljudje! Ustvarimo vas iz enega moža in ene žene. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je najvišji tisti, ki se Ga najbolj boji. Allah resnično vse ve in nič Mu ni skrito! (Kur'an; 49:13)

Torej, ni razlike med rasami in nacijami ljudi. Islam spoštuje človeka ne glede na to, s katerega dela sveta prihaja, iz katerega sloja ali skupine ljudi. Vsi ljudje smo enaki, verniki pa smo med sabo bratje. Bogataš nima nobene prednosti pred siromakom, niti siromak pred bogatašem, ampak mora biti vsak pravičen do drugega ne glede na njun status v družbi. To velja tudi za človeka druge vere, saj različnost religije ne razveljavlja humanosti.

V islamu ima vsako človeško bitje svoje mesto in svetost. Ljudje smo drugačni po rasi in poreklu. Drugačni smo glede na ugled; nekdo pripada ugledni družini, nekdo povprečni družini. Ljudje smo drugačni tudi glede bogastva; nekdo je bogat, nekdo siromašen, tretji pripada srednjemu sloju. Drugačni smo glede na zaposlitev in funkcije; nekdo je vladar, nekdo je navaden državljan; nekdo je zdravnik, nekdo navaden fizični delavec; nekdo je univerzitetni profesor, nekdo je vratar pred vstopom na univerzo. Ampak ta različnost ne dela človeške vrednosti nekoga večje od vrednosti drugega. Na to ne more vplivati njegova rasa, barva, poreklo, bogastvo, poklic, klasa, funkcija, niti katero drugo merilo. Človeška vrednost je enaka za vse. Vsak, ki pripada človeški vrsti, je enak drugemu človeku, kakor so enaki zobje na glavniku.

ISLAMSKA NAČELA SO OPAZNA V STVARNOSTI

Vendar se islam ni zadovoljil s teoretično trditvijo enakosti, niti z ustanovitvijo take ideologije, ampak je s predpisi in učenjem to v praksi potrdil. Idejo je prenesel na otipljivo stvarnost.

LJUDJE SMO ENAKI V ČAŠČENJU

V to spadajo zakonski obredi, katere je islam predpisal in jih naredil za praktične pogoje v veri. V mošeji, kjer se klanja salatul-džuma (petkova molitev), se oblikuje praktična enakost in izenačijo se vse odlike, po katerih smo ljudje sicer drugačni med sabo. Tako lahko kdorkoli odide v mošejo in sede v prvi saff (vrsto), pa tudi če ni bogat in ne uživa velikega ugleda. Če pogledaš v saff (vrsto) muslimanov, vidiš, da bogataš stoji poleg siromaka, učenjak poleg nepismenega, uglednež poleg navadnega meščana, vladar poleg njegovega pomočnika - brez razlike med njimi. Pred Allahom smo vsi enaki. Vsi stojimo pred Allahom, se Mu klanjamo in delamo sedždo. Vsi imamo isto smer (kiblo) in istega Gospodarja.

Na hadžu in umri je enakost dosežena na opazen način. Enakost se vidi z golim očesom. Ko smo doma, smo drugačni po načinu oblačenja in izbiri obleke. To diktirajo običaji, klimatski pogoji in bogastvo. Vendar na hadžu in umri predpisi ukazujejo oblačenje ihrama - se pravi običajne obleke. Ihrami so proste, bele halje, ki niso šivane in dizajnirane. Podobne so mrtvaškim rjuham, ki izenačujejo mogočneža s slabičem, kralja s trgovcem. Romarji vsi v en glas govorijo: "Odzivam se Ti, moj Bog, odzivam!"

LJUDJE SMO ENAKI GLEDE PRED ZAKONOM

Praktična enakopravnost, ki jo je islam odredil z besedami in vzpostavil v praksi, je tudi enakost pred šeriatskimi zakoni in predpisi islama. Tako so dovoljene stvari dovoljene vsem, prepovedane pa so prav tako prepovedane vsem. Prvostopenjske obveznosti (fard) so za vse obvezne in pod kazensko pravo spadajo vsi. Neko pleme je nedolgo zatem, ko je sprejelo islam, poskušalo zahtevati, da jim nekaj časa ne bi bilo potrebno opravljati molitve, pa jim je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem nasprotoval tako, da jim je rekel: "Ni dobrega v veri, v kateri ni molitve."

Ashabi so predlagali, da ne bi kaznovali neke ženske od Kurejšev od plemena Beni Mahzum, ki je kradla in si zaslužila, da se nad njo izvrši kazen za krajo. Osami bin Zejdu so predlagali, naj se pri Poslancu sallallahu alejhi ve sellem zavzame zanjo, saj je bil pri Poslancu priljubljen. Osama se je zavzel zanjo, a se je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem razjezil: "Resnično je tiste pred vami pogubilo to, ker niso izvrševali kazni nad nekom, ki krade, če je le ta plemiškega porekla, a izvrševali so kazen nad kradljivcem, ki je slabega porekla. Pri Allahu, če bi Fatima, hčer Muhammeda ukradla, jaz bi ji odsekal roko."

To je razlog propadanja narodov. Zavzemali so se za ugledneže, da ne bi bili kaznovani, a ko bi nekdo z manjšo avtoriteto kradel, bi bila nad njim izvršena kazen. To je razlog nesreče in uvod v propadanje celotne skupnosti.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...