Preskoči na glavno vsebino

TAGUTI ZAKONODAJALCI IN SODNIKI

Najpomembnejša stvar, katero je Allah ukazal ljudem, je verovanje v tevhid Allaha, ter izogibanje in kufr v vsa lažna božanstva (tagute). Ta ukaz ima prednost pred molitvijo, plačevanjem zekata ali katerokoli drugo obliko čaščenja. Iz tega razloga je Allah ustvaril bitja, jim pošiljal poslance in razodel Knjige. Iz tega razloga obstaja sovražnost med tistimi, ki sledijo islam, in tistimi, ki sledijo hudiču. Iz tega razloga bo vzpostavljena islamska država in kalifat. Vzvišeni Allah v Kur'anu pravi:

In nisem ustvaril džinnov (tj. nevidnih bitij) in ljudi, razen da Me častijo. (Kur'an; 51:56)

To pomeni, da moramo častiti izključno Allaha. Tevhid je največja pravica Allaha nad Njegovim služabnikom. Muaz ibn Džebel prenaša, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allahova pravica pri ljudeh je, da se samo Njemu pokorijo in da nikogar ne enačijo z Njim." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

To verovanje, da nihče nima pravice biti čaščen razen Allah, je temelj islama. Noben poziv in borba, post in hadž, ne bo sprejet brez nje. Posameznik se brez tega temelja ne more rešiti peklenskega ognja, saj je edina vez, za katero je Allah Svojim sužnjem garantiral, da se ne bo pretrgala. Brez nje ostale vezi religije za zaščito od peklenskega ognja ne bodo zadostovale. Vzvišeni Allah pravi:

Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača taguta in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je vseveden. (Kur'an; 2:256)

Vzvišeni Allah pravi tudi:

In tisti, ki se izogibajo taguta, da je ne bi častili in se zatekajo k Allahu – za njih so blagovesti. Pa razveseli Moje sužnje. (Kur'an; 39:17)

Poglej, kako Allah govori o kufru v lažna božanstva preden govori o verovanju v Njega; negacijo omenja pred potrditvijo. Allah je tevhid ukazal z besedami "la ilaha illallah", ki kažejo na ta princip najčvrstejše vezi. Torej iskreno verovanje v Allaha ne more obstajati brez popolne zavrnitve vseh lažnih božanstev.

Božanstva, katerih posameznik ne sme častiti, niso edinole kamni, idoli, drevesa ali grobovi, katere ljudje častijo s priklanjanjem ali klicanjem v molitvi, ampak zajema mnogo več. Poslušnost v zakonodaji je prav tako oblika čaščenja. Vzvišeni Allah govori o kristjanih: 

Vzeli so svoje duhovnike in menihe za gospodarje poleg Allaha. (Kur'an; 9:31)

Čeprav se niso priklanjali svojim duhovnikom, so jim sledili in se strinjali z njimi v prepovedovanju dovoljenega in dovoljevanju prepovedanega. Allah je za njih rekel, da so jih vzeli za gospodarje, saj je pokornost v zakonodaji čaščenje, katerega se ne sme usmeriti k nikomur poleg Allaha, kajti Allah je edini, ki lahko predpisuje zakone. Torej vsak, ki to stori, postane mnogobožec.

Kot dokaz za to je tudi dogodek v času Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ko so muslimani in mnogobožci razpravljali o mrtvi kozi. Mnogobožci so muslimane želeli prepričati, da ni nobene razlike med kozo, katero zakoljejo muslimani (halal meso), in kozo, ki umre sama (haram meso). Trdili so, da je mrtvo kozo zaklal Allah. Vzvišeni Allah je glede tega razodel verz:

In ne jejte tistega, nad čem ni bilo izgovorjeno Allahovo ime, in resnično je to velik greh. In resnično hudiči navdihujejo svoje prijatelje, da razpravljajo z vami in če se jim pokorite, bi bili resnično mnogobožci. (Kur'an; 6:121)

Če bi se jim v tem pokorili in tisto, kar je Allah prepovedal, smatrali dovoljenim, bi tudi oni postali mnogobožci, saj bi jih na ta način častili. 

Torej beseda tagut vključuje tudi vse tiste, ki sami sebe postavijo na mesto zakonodajalca ali predstavnika v parlamentu (tj. zakonodajna oblast). Človek je bil ustvarjen, da služi Allahu in On mu je ukazal, naj sprejme Njegovo zakonodajo, vendar jo človek zanika in prestopa mejo. Želi se izenačiti z Allahom in z Njim sodelovati v zakonodaji. Kdor prestopi to mejo, je sam sebe postavil na mesto zakonodajalca in na ta način postal eden od glavnih tagutov. Njegov islam in monoteizem ne bo sprejet, razen če se za to, kar je naredil, pokesa, se tega izogiba in se odreče svojega položaja, služabnikov in pomočnikov.

Ibn El-Kajjim je rekel: "Tagut je vsak, ki gre preko svojih meja v smislu, da se ga časti, sledi ali uboga. Zato je tagut vsak, pred katerim se ljudje sodijo namesto pred Allahom, Slavljenim in Vzvišenim, ter Njegovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem, ali pa ga častijo namesto Allaha, Slavljenega in Vzvišenega, ali mu sledijo brez napotitve od Allaha, ali pa se mu pokoravajo v tistem, za kar ne vedo, da je pokornost Allahu. To so vsi taguti sveta. Če razmisliš o njih in razmisliš o stanju ljudi do njih, boš videl, da je večina njih odstopila od služenja Allahu k služenju tagutom, in od pokornosti Allahu in sledenju Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem k pokornosti tagutom in sledenju njih." (A'lam el-muvakki'in)

Dejstvo, da termin tagut ne vključuje le zvezd, kamnov in lesenih idolov, temveč tudi ljudi, ki vladajo v nasprotju s šeriatom, je jasno dokazano s Kur'anom in Sunnetom, ter podprto z izjavami naših dobrih predhodnikov (selefu-salih) in klasičnih islamskih učenjakov. Naslednji verzi dokazujejo, da kdorkoli zavrne Kur'an in Sunnet, ter da prednost človeškim zakonom ali glasuje za njih ter jih podpira, ali pa gre na sodišče, ki temelji na tem, izstopi iz islama (tj. postane odpadnik, nevernik).

Mar ne vidiš tistih, ki trdijo, da verujejo v to, kar je razodeto tebi in kar je bilo razodeto pred teboj. Želijo si soditi pred tagutom, čeprav jim je zapovedano, naj ne verujejo vanj. Hudič jih želi zapeljati v daljno zablodo. In ko jim je rečeno: "Pridite k temu, kar je Allah razodel in k Poslancu," vidiš svetohlince, kako se obračajo od tebe v odporu. Pa kako bo, ko jih doleti nesreča zaradi dejanj njihovih rok? Potem pridejo k tebi prisegajoč na Allaha: "Nismo želeli razen dobro in slogo." (Kur'an; 4:60-62)

Ta verz je bil razodet v zvezi z muslimanom, ki je o določenem vprašanju razpravljal z judom. Namesto, da bi iskala tehakum (sodbo) pred Allahom, tako da bi se obrnila na Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, sta po sodbo odšla k tagutu Ka'bu ibn Ešrefu. Za to dejanje je ta musliman postal nevernik in odpadnik od islama.

Ibn Kesir je rekel: "Glede na to ti verzi grajajo vsakogar, ki zapusti sodbo Allaha in Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in da prednost neki drugi sodbi, ki je lažna – (oseba, ki presodi po drugem zakonu) se na tem mestu imenuje tagut. To je razlog, zakaj je Allah rekel: 'Želijo si soditi pred tagutom.' " (Tefsir Ibn Kesir) Ti verzi so jasno razglasili nevero tistih, ki po predpis in sodbo ne gredo k Allahovemu razodetju. V verzih stoji: "Ki trdijo, da verujejo," kar pomeni, da ne verujejo. Allah je pojasnil, da je sprejemanje sodbe in zakonodaje od nekoga drugega poleg Allaha in Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, nevera.

Pa ne, pri tvojem Gospodarju, ne bodo verovali, dokler te ne naredijo za sodnika v tem, kar je sporno med njimi, potem ne najdejo v svojih dušah nobenega nemira glede tvoje odločitve in se predajo v (polni) predanosti. (Kur'an; 4:65)

Ali imajo partnerje, ki so jim predpisali od vere, za kar Allah ni dal dovoljenja? In če ne bi bilo dokončne besede (tj. odredbe), bi jim bilo zagotovo (v trenutku) presojeno. In zares je za zalime boleča kazen. (Kur'an; 42:21)

Ljudje tem zakonodajalcem ter sodnikom sledijo in jim dajejo pravico do predpisovanja zakonov ter sojenja po njih, kar se dogaja v obliki parlamentov in sodišč. Vse to jasno kažejo v mirnem sprejemanju in sledenju njihovih zakonov ter ustav.

Ti ljudje so vsem tistim, ki se jim pokoravajo in sledijo, ali pa se v tem kufru in širku strinjajo z njimi, postali božanstva na enak način, kakor je Allah rekel za kristjane, ko so sledili duhovnikom in menihom. Če razumeš to, zanikaš vsa ta lažna božanstva in veruješ v Allaha, si se prijel za najčvrstejšo vez.

Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača taguta in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je vseveden. (Kur'an; 2:256)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...