POKVARJENA HOMOSEKSUALNOST

Prvi in osnovni pogoj, da človek pozdravi neko bolezen, od katere eventualno boleha, je njegovo sprejemanje dejstva, da je bolan. Zato je izrazito težko ali skoraj nemogoče zdraviti osebe, ki nočejo priznati, da so bolne. Najboljši primer za to so ljudje s psihičnimi motnjami. Ne dovolijo, da se jim ponudi pomoč, nočejo piti zdravil in celo fizično obračunavajo s tistimi, ki jim želijo pomagati. Pravzaprav so pogosto prepričani, da so vsi okrog njih bolni, oni pa zdravi. To kar se jim dogaja ni nič drugega kot zarota proti njim, katero želijo razkrinkati in se je rešiti.

Ena od razširjenih bolezni sodobnega obdobja, katere tisti, ki za njo bolehajo, nočejo priznati kot bolezni, je homoseksualnost. Znano je, da se je ta izprijenost med bolezni prištevala vse do leta 1973, ko je bila v ZDA pod močnim pritiskom gejevskih lobijev odstranjena iz DSM-ja. (DSM – Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders; Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj). Vendar noben izsiljen dekret ne more spremeniti bistva te čudaškosti, za katero se z najblažjimi besedami lahko reče motnja.

Nasprotuje Božjim zakonom, ki vladajo v celotnem vesolju, hkrati pa se zoperstavlja tudi zdravemu razumu; celo v neživi naravi se nasprotni poli privlačijo, isti pa odbijajo. Kot je splošno znano homoseksualnost silovito zavračajo skoraj vse religije, vendar to homoseksualcev in gej aktivistov niti malo ne zanima. Tudi tisti geji, ki zase pravijo, da so religiozni, bodo konstatirali, da Bog ljubi ljubezen in da so vsa religiozna tolmačenja o homoseksualnosti kot nečemu čudaškemu radikalna in neutemeljena. Zato je takšni populaciji nesmiselno citirati kakršnakoli religiozna besedila in stališča, ampak je bolj logično, če pogledamo njihove argumente, s pomočjo katerih homoseksualnost želijo predstaviti kot nekaj normalnega in naravnega, ter poskušamo odgovoriti nanje. V glavnem gre za sledeče.

ROJEN KOT HOMOSEKSUALEC

V kolikor predpostavino (zavoljo argumenta), da je oseba rojena s to motnjo, katero lahko povzročijo različni faktorji, se zagotovo lahko zdravi in z Allahovo pomočjo tudi pozdravi, vendar samo v primeru, ko se oseba svoje bolezni zaveda in si prizadeva najti zdravilo.

Psihologinja Nevenka Igić pravi naslednje: "Eno od novejših raziskovanj (leta 2003) o uspešnosti psihoterapije je raziskovanje dr. Roberta Spitzerja z univerze Columbia. Istočasno je bil dr. Robert Spitzer eden od odgovornih za odstranitev homoseksualnosti iz DSM-ja leta 1973. Po spremljanju in opazovanju dvestotih ljudi (bivših homoseksualcev) je ugotovil, da terapija spreminjanja seksualnosti lahko pripelje do pomembnih pozitivnih in dolgotrajnih sprememb. Takšni rezultati seveda izzivajo gnev pri gej aktivistih ..." Dodaja: "Vendar številna raziskovanja in odkritja nedvomno kažejo, da je sprememba orientacije možna. Potrebno je le, da posameznik izrazi željo ali potrebo po menjavi svoje orientacije, jo dojame kot problem, katerega je potrebno rešiti in poiskati pomoč strokovnjaka ..." Torej vsekakor obstaja upanje, da se tisti, ki bolehajo od tega čudaštva, lahko pozdravijo, vendar le v primeru, če pri posamezniku obstaja zavedanje bolezni, kakor tudi zadostna želja po ozdravitvi.

To je glede tistih, za katere pravijo, da so bili rojeni s to motnjo. Vendar je pri največjem številu tistih, ki se danes deklarirajo kot homoseksualci, ta motnja pridobljena – pri nekaterih zaradi travmatičnega otroštva ali nekih drugih življenjskih problemov, pri veliki večini pa zaradi skrajno ogabnega in nemoralnega načina življenja. Ker so v življenju preizkusili vse vrste razvrata in perverzij, neomejeni z absolutno nikakršnimi moralnimi načeli, so se iz čiste radovednosti in avanture obrnili k istospolnim intimnim odnosom, da bi na takšen način skušali potešiti svoje nizke strasti.

Poleg tega se številni mediji to izprijenost trudijo predstaviti kot nekaj povsem normalnega in naravnega, tako da so nastali številni filmi in nadaljevanke s prestižnimi igralci, ki homoseksualnost obravnavajo kot pozitivno stvar, kar zadostno priča o moči gejevskih lobijev. Znano je, kako močno film lahko vpliva na gledalce in njihov pogled na življenje, še posebej na mlajše generacije, tako da so se mnogi poistovetili s svojimi priljubljenimi igralci ali osebami, katere so ti odigrali. Na kratko, ta bolezen je predstavljena kot trend, trendom pa se je ne glede na možne posledice vedno sledilo.

VSE JE PROSTOVOLJNO

Svoje stališče pogosto zagovarjajo z argumentom, da se istospolne zveze sklepajo prostovoljno, ob polnem soglasju dveh oseb istega spola, tako da tega nihče nima pravice obsojati, saj bi to predstavljalo kršenje človekovih pravic. Ta njihov argument odpira vrata tudi ostalim morbidnim izprijenostim, saj se po istem principu sklepajo na osnovi prostovoljnega sporazuma med dvema osebama.

V kolikor bi stvari delovale po tem principu, bi kmalu lahko pričakovali kampanje za legalizacijo incestnih porok. Zamislimo si očeta in polnoletno hčerko, mater in polnoletnega sina, ali pa brata in sestro, kako pridejo na matični urad, da bi se poročili, saj prostovoljno pristajajo na poroko; problem je le, ker jih "zadrta in konservativna" sredina ne sprejema.

Potem bi normalna in naravna postala tudi nekrofilija (občevanje z mrtvaki), ker je, predpostavimo, umrla oseba pred smrtjo napisala oporoko, v kateri prostovoljno pristaja, da se njeno truplo izroči nekemu norcu, ki se bo z njim "malo pozabaval" in ga zatem pokopal.

Sadomazohistične perverzije se prav tako odvijajo ob obojestranskem soglasju teh duhovnih pokvek, pogosto pa se končujejo s težkimi telesnimi poškodbami in včasih celo s smrtjo. Ali je to še naprej argument, da je takšno abnormalno vedenje naravno in da je to osebna orientacija posameznika, katero morajo vsi ostali ljudje sprejeti?

TO JE PRISOTNO MED ŽIVALMI

Ali je neko naravno živalsko vedenje lahko argument, da je takšno vedenje naravno tudi pri ljudeh? Na primer za živali je normalno, da fiziološko potrebo opravljajo pred drugimi živalmi, ali pa da spolno občujejo v javnosti. Ali to pomeni, da se tudi ljudje lahko vedemo na takšen način pred drugimi ljudmi? Tudi incest je v določeni meri prisoten pri nekaterih živalskih vrstah. Ali je to lahko argument, da je incestna poroka naravna in normalna tudi med ljudmi, in da bi jo bilo potrebno legalizirati? Najbrž poznate primer črne vdove, za katero je naravno, da po parjenju ubije samca. Ali je to opravičilo, da bodo soproge po zanositvi ubijale svoje partnerje?

PRIVATNA STVAR

Homoseksualci pravijo, da je njihova izbira privatna stvar. Kako lepo bi bilo, če bi bilo res tako. Ko bi vsaj ostali v svojih domovih in te svoje čudaške občutke izražali daleč stran od oči javnosti. Tako bi olajšali sebi in tudi nam. Če bi bila homoseksualnost privatna stvar, se danes sploh ne bi pogovarjali o tej temi. Kje je privatnost na tako imenovanih paradah ponosa (beri: paradah sramote), ki se odvijajo po številnih svetovnih velemestih in na katerih se dejansko vidi, kako nizko lahko pade človeško bitje. Že sami pogledi na pobarvana gola ali razgaljena telesa, ki valovijo po trgih in glavnih ulicah velemest, ne samo da izzovejo slabost in travmatizirajo majhne otroke, ampak so tudi najmočnejši argument, da homoseksualnost še zdaleč ni privatna stvar.

ZAKLJUČEK

Napad je najboljša obramba, zato so homoseksualci krenili v ofenzivo, katere cilj je legalizacija te odvratnosti, vse tiste, ki homoseksualnost obsojajo in zavračajo, pa razglašajo za "primitivne in netolerantne kmetavzarje". Vendar se niso ustavili pri tem. V zadnjem času skušajo dokazati, da je averzija do homoseksualcev in njihovega načina življenja bolezen (homofobija). Čudovito! Torej problem ni v njih, ampak v večini svetovnega prebivalstva, ki homoseksualnost smatra za odvratnost. Hočejo nam dopovedati, da na kavč v pisarni psihiatra ne spadajo oni, ampak da bi se morali nanj usesti mi.

Ne glede na to, kaj se na to temo reče in na kakšen način se homoseksualcem odgovori na njihovo tezo "normalnosti in naravnosti homoseksualnosti", še naprej trdijo svoje, saj so v njihovem primeru strasti močnejše od razuma. Vsaka raziskava in statistika, ki ni v njihovo korist, je razglašena za pamflet in nesmisel z diskriminatornim ozadjem. V tem jim nesebično pomagajo številne prodane duše iz političnega in javnega življenja, ki njihova stališča razpihujejo na vse strani, nasprotnike pa potiskajo v ozadje. Z odobravanjem skušajo narediti pomemben prvi korak v smer legalizacije istospolnih porok in posvojitve nedolžnih osirotelih otrok. Evropa, ki se že tako utaplja v demografskih problemih, bo na ta način še zmanjšala nizek naravni prirastek in tako žaga vejo, na kateri sedi.