El-Hasan El-Basri:
Allah džellešanuhu je vzel v obvezo od vladarjev, poveljnikov in namestnikov, da ne bodo upravljali po lastnem mišljenju, da se bodo bali Allaha, ne pa sveta in da ne bodo trgovali z Allahovo besedo (Kur'anom). Kdor od njih izpolni dano obljubo – ta se je rešil, kdor pa jo prekrši – ta je sam sebe pogubil.
Ne glejte udobnega življenja in razkošnih oblačil vladarjev, ampak glejte v način njihovega konca, v slab zaključek!
Ko Allah, džellešanuhu nekemu narodu hoče dobro, njihove vladarje naredi blage in (naredi), da državne prihodke zbirajo velikodušni. Ko pa nekemu narodu določi propad, naredi, da so na oblasti neumneži in da prihodke zbirajo skopuhi.
Od posameznih družabnikov Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem sem poslušal, da v predznake Sodnega dneva med drugim spada: pred Koncem sveta bodo voditelji razvratneži, ministri lažnivci, zaupniki izdajalci, učenjaki pokvarjenci in poveljniki nasilneži.
Resnično se bojim, da je to ta naš čas.
Namestnik v Basri En-Nasr ibn Amr je nekega dne v Hasanovi prisotnosti rekel: "O, Ebu Seid! Allah džellešanuhu je ta svet ustvaril lepega in njegove okrase ter lepote naredil dovoljene Svojim sužnjem. Kur'an pravi: 'Jejte in pijte, samo ne pretiravajte. Allah zares ne mara tistih, ki pretiravajo,' (Kur'an; 7:31) in: 'Kdo je prepovedal Allahove okrase, katere je dal Svojim sužnjem, in čiste stvari od oskrbe? Reci: To je za tiste, ki so verovali v življenju tostranstva, na Dnevu vstajenja pa so samo za njih,' " (Kur'an; 7:32) na kar je Hasan rekel:
Človek, boj se Allaha za svoje dobro! Beži od praznih želja, ker te bodo ugonobile! Vedi, da nikomur ni dano niti eno dobro tega ali onega sveta samo zaradi njegove želje.
Obstajata dve hiši, v katerih se stanuje. Kdor bo delal dobro na tem svetu, bo imel tudi oni svet, pa tudi na tem svetu bo našel tisto, kar mu je določeno. Kdor pa pozabi na svojo dušo, ta je izgubil ta svet in oni svet. Allah džellešanuhu si je izbral Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, iz Svoje milosti ga je kot poslanca poslal z razodetjem celotnemu človeštvu, kot tudi vsem Svojim stvaritvam. Knjiga, katero je prinesel od Allaha džellešanuhu, pravi, da je Allah džellešanuhu Svojemu poslancu določil rok na tem svetu, kakor tudi vsem ljudem.
Kur'an pravi: "Resnično imate v Allahovem Poslancu čudovit primer." Ukazano nam je, da vzamemo, kar nam daje Poslanec, da sledimo Usmeritvi, da gremo po poti, po kateri je šel Poslanec in postopamo po njegovem Sunnetu. Kar na tej poti dosežemo, smo dosegli zahvaljujoč Allahu džellešanuhu, ki nam je podaril milost, dolžni pa smo se pokesati za grehe in od Allaha prositi odpuščanje za vse naše napake. Samo to so vrata odrešitve. V praznih željah ni prav nikakršnega dobrega! Ni dobrega niti pri tistih, ki živijo samo od praznih želja in upanj ... V obdobju Poslanca, ki je živel in deloval med nami, so ljudje govorili, da ljubijo Allaha džellešanuhu, pa je On razodel: "Reci: Če ljubite Allaha, potem sledite meni, pa vas bo Allah vzljubil in vam oprostil vaše grehe. In Allah največ odpušča, je najbolj usmiljen." (Kur'an 3:31) Ljubezen do Allaha džellešanuhu se torej potrjuje z iskrenim sledenjem poti Njegovega Poslanca. Kdor pa ne sledi poti Allahovega Poslanca, laže, da ljubi Allaha džellešanuhu.
Človek, boj se Allaha za svoje dobro. Prisežem pri Allahu, videl sem tiste, ki so bili na tvojem položaju pred teboj. Tudi oni so prihajali na minber, kakor prihajaš ti. In njihovo spremstvo je bilo ogromno, obleke pa so se jim iz silne nadutosti vlekle po tleh. Pred svetom so se želeli pokazati kot močni, pa so tekmovali v gradnji in oblačenju. Vendar so bili nekega dne nenadoma pograbljeni s svojih položajev in namah jim je bilo zaman vse, kar so skrbno zbirali od dobrot tega sveta. Na koncu so bili pripeljani k svojemu Stvarniku in Gospodarju, kjer so jim bila pokazana njihova dela. Gorje jim na Dan, ko jim bo postalo jasno, da so sami sebe hudo preslepili! Gorje jim tudi "na Dan, ko bo človek bežal od svojega brata, in od svoje matere in svojega očeta, in od svoje žene in svojih otrok. Na ta Dan se bo vsak človek brigal za svojo stvar." (Kur'an; 80:34-37)
O, namestnik! Iznad vsega se boj Allaha džellešanuhu, ker se že sedaj razlikuješ od ljudi, Usmeritve in Sunneta, tako v privatnem kot tudi v svojem javnem življenju. Zanašaš se na prazne želje in iščeš kakršenkoli izgovor. Vendar vedi, da obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki iščejo ta in tisti, ki iščejo oni svet. Prisežem pri Allahu, kdor išče oni svet, ga je našel in se umiril, kdor pa išče ta svet, ga nikjer ne najde; od silnega iskanja se je utrudil in je pred skorajšnjim propadom.
Pazi se, da te ne razžalosti iskanje minljivega in zapuščanje večnega, da boš od tistih, ki se bodo hudo kesali. Resnično je modro rečeno: "Dovolj je človeku nezvestobe, ko bo nezvestim zaupnik in jim v hudodelstvu pomagal!" Nekemu siromašnemu človeku je bilo prigovorjeno: "Zakaj ne odideš k vladarju, da ti podari kaj dobrega?" na kar je odgovoril: "Prosim Allaha džellešanuhu, naj me obvaruje pred vsem, kar njemu ni ljubo! Če umrem kot vernik, četudi brez vsega, mi je dražje od tega, da umrem kot dvoličnež, četudi ogromnega telesa."
Ko je bil Omar ibn Hubejje postavljen za namestnika v Iraku, je poklical Hasana in Eš-Ša'bija ter jima rekel: "Naj vama Allah Veliki popravi stanje! Kalif Jezid ibn Abdul-Melik mi pripravil težko knjigo (ukaz), v kateri je moj propad. Bojim se, če se v tem pokorim, da me bo doletela Allahova kazen, če pa se ne pokorim, da me bo dosegla Jezidova jeza, iz katere se nikoli ne bom izvlekel. Kaj mi svetujeta, da naj storim?" Hasan se je obrnil k Eš-Ša'biju in mu rekel: "Odgovori človeku!" Ganjen ob namestnikovih besedah, ga je Eš-Ša'bi začel opravičevati in hitro zaključil svoj govor. Namestnik je želel slišati tudi Hasanovo mišljenje. Po dolgotrajnem oklevanju je Hasan rekel:
Pravim ti, da se ti je, prisežem pri Allahu, približal prihod Allahovega angela, osornega, grobega, ki bo brez pogovora izvršil Njegove ukaze. Pograbil te bo iz tvoje prostrane palače, te stlačil v mračen in tesen grob! O, namestnik! Takrat ti Ibn Abdul-Melik ne bo mogel pomagati! Vendar upam, da te bo Allah džellešanuhu obvaroval Jezida, medtem ko sem popolnoma prepričan, da te Jezid ne more rešiti pred Allahovo kaznijo. Zato se boj Allaha! Pokornost Jezidu nate lahko privleče Allahovo jezo, kaj boš potem?! Jaz te samo spominjam na to, s čimer te straši Allah, ko pravi: "To je za tistega, ki se boji stanja pred Menoj in se boji Moje grožnje." (Kur'an; 14:14) Če boš pokoren Allahu džellešanuhu, se boš rešil Jezidovega zla, če pa boš Jezidov tovariš v grešenju, te bo Allah džellešanuhu prepustil Jezidu tudi takrat, ko ti ta ne bo mogel niti malo pomagati. Takrat je Ibn Hubejje zajokal. Kasneje je Hasana obilno nagradil, Eš-Ša'bija pa pustil brez darila. Ko se je Eš-Ša'bi vrnil k svojim poslušalcem v džamijo, je rekel:
Ljudje! Kdor lahko da prednost Allahu džellešanuhu pred Njegovimi stvaritvami, naj to stori! Ibn Hubejje je zaprosil za moje in Hasanovo mišljenje. Prisežem pri Allahu, Hasan ni vedel ničesar, kar ne bi vedel tudi jaz, vendar sem skušal ugoditi namestnikovi duši, pa sem tudi govor tako prilagodil. Želel sem imeti njegovo naklonjenost, pa me je Allah kaznoval in oddaljil od Svoje milosti. Hasan pa je bil na Allahovi strani, pa ga je On še bolj približal k Sebi in tudi Ibn Hubejje ga je povzdignil iznad mene ter ga obilno nagradil.
Ko je nekoč odhajal od (vladarja) Ibn Hubejja, je Hasan na njegovih vratih naletel na stoječo skupino učenjakov, pa jih je nagovoril z besedami:
Kaj vas je pripeljalo, da čakate tukaj, naj Allah ne poveča vaše skupine! Mar želite vstopiti k tem garjavcem?! Prisežem pri Allahu, vaše druženje ni druženje z dobrodelniki, niti je vaše sedenje, sedenje z dobrimi. Zato se razidite od tukaj, naj bodo vaše duše ločene od vaših teles in Bog ne daj, da bi bili med muslimani podobni vam! Oblekli ste se in zavihali obleke, obrili glave in povlekli surmo, pa ste postali najhujša skupina ... Osramotili ste učene, naj Allah nikoli več ne združi vaše skupine! Če bi se vzdržali tega, kar je pri vladarjih, bi oni težili k temu, kar je pri vas. Vendar ste bili vi pohlepni za tem, kar je v njihovih rokah, pa jim vaše znanje ni več zanimivo ... Menim, da ste prav vi tisti, katere je Allah džellešanuhu oddaljil od Svoje milosti.
Hadždžadž si je zgradil hišo v Vasitu in poklical Hasana, da jo pogleda. To je naredil in rekel:
Hvala Allahu! Voditelji zares sebe vidijo kot močne, mi pa se vsak dan učimo na njihovih primerih in črpamo nauke. Nekateri od njih gradijo palače, krasijo postelje, lepšajo obleke in poveličujejo svojo tkanino. Potem pa okrog njih začnejo pohlepno krožiti muhe, zaljubljenci v Ogenj in slabi pristaši, katerim se hvalijo: "Poglejte, kaj sem naredil!"
O, zaslepljeni! Videli smo, razvratnež si in vsem na nebesih si odvraten, pa tudi tisti na Zemlji te preklinjajo! Minljivo hišo si sezidal rušeč večno hišo. Domišljav si bil v hiši prevare, zato boš ponižan v hiši večne radosti! Zatem je zapustil Hadždžadžovo hišo recitirajoč: "In ko je Allah vzel obvezo od tistih, katerim je bila dana Knjiga, da jo pojasnjujejo ljudem in da je ne bodo skrivali." (Kur'an; 3:187) Ko je Hadždžadž slišal, kaj vse je rekel Hasan, se je močno razjezil, zbral prebivalce Šama in jih nagovoril s temi besedami:"O, sluge prebivalca Basre! Ali me ni v vaši prisotnosti ozmerjal, medtem ko ste vi molčali?!"
Po Hadždžadžovem ukazu so privedli Hasana, ki je premikajoč ustnice v sebi šepetal. Vprašal ga je: "Stoj, Ebu Seid! Ali nisi spoštoval, da sem namestnik, pa si tako govoril o meni?!"
Na to mu je Hasan mirno odgovoril:
Naj se te Allah džellešanuhu usmili, namestnik! Kdor te prestraši, da bi te obvaroval, je bolj milosten do tebe in te bolj ljubi ter spoštuje od tistega, ki se ti prilizuje in te prepričuje, da boš odrešen. In videl boš, kdo je bil tvoj prijatelj, ko ugledaš strah.
Moj namen ni bil to, na kar si najprej pomislil, ko si slišal, kaj sem rekel in kar sedaj misliš. V tvoji roki je sedaj dvoje: oprostitev in kaznovanje. Naredi to, kar ti je primernejše in česar si dostojnejši, in zanesi se na Allaha, ki je zadosti tebi in meni. Čudovit je Allah – naš Stvarnik in Gospodar!
Hadždžadž se je sramoval svojih besed in Hasana zaprosil, naj mu oprosti, mu namenil čast in podaril darila.
Ko je bil Adijj ibn Erta imenovan za namestnika Basre, se je Hasanu odločil zaupati sodstvo. Ko je Hasan to izvedel, je pobegnil in se zatekel na varno mesto ter namestniku sporočil:
Namestnik! Kdor nekaj sovraži, ni dostojen, da to opravlja in tega ne more pošteno opravljati, če bi to moral delati. Kdor to dela brez iskrenega motiva in iskrene namere, si zasluži, da se mu ne pomaga. Imaš možnost, da na položaj, katerega mi ponujaš, postaviš ljudi, ki so ga dostojnejši, zato je bolje, da njim zaupaš emanet (zaupanje), katerega bodo čuvali bolje od mene. Namestnik! Ker ni nikakršnega dobrega v iskanju pomoči za tistega, ki smatra, da mu ni dolžnost sprejeti emanet, ki se mu želi zaupati, me osvobodi obveze, katero mi želiš vsiliti, naj te Allah osvobodi in ti podari vsako dobro, ker si me pustil na miru! Allah resnično ne bo odrekel nagrade tistemu, ki dela dobra dela ...
Kalif Omar ibn Abdul-Aziz je Hasana zaprosil za nasvet, pa je ugodil njegovi želji in rekel:
Vladar vernih! Kar je bilo, kot da ni bilo, kar bo prišlo, kot da že je! Vladar vernih! Vedi, da je okus tega, kar pride po trpljenju, čudovit, četudi okusiš grenkobo tega trpljenja! In okus lepega konca je najprijetnejši. Seveda je posledica zadovoljevanja pohotam telesa grenka in bo neizogibno prišla, četudi za trenutek okusiš slast tega. Končni izhod vsega tega bo usoden za tistega, ki bo poslušal svoje strasti.
Vladar vernih! Vedi, da se bo rešil samo tisti, ki se bo varoval grehov in dobro pazil, da dobi odrešitev v večni hiši. Zaslužil si bo tudi Allahovo milost in pripeljan bo v Raj.
Vladar vernih! Ta svet je hiša hudobij, iz katere se moramo preseliti v hišo stalnega bivanja. Adam, naj je mir z njim, je odpeljan na Zemljo, da na njej živi, da bi prestal kazen za storjen greh. Zato bodi na tem svetu previden, saj ga bo moral zapustiti tudi zaljubljeni v njega. Bogat na njemu je pravi siromak, srečen pa je tisti, ki se mu ne prepusti. Ta svet je okusil izkušeni in pametni ter spoznal, da ponižuje tistega, ki ga postavi iznad vsega drugega. A tistega, ki ga zbira, ločuje od tega, kar je zbral.
Ta svet je kakor strup: jemlje ga tisti, ki ga ne pozna in se mu skuša povsem približati, saj ne pozna njegove nevarnosti, on pa ga, prisežem pri Allahu, usmrti. Vladar, bodi zato na njem kot tisti, ki zdravi svoje rane! Če samo malo potrpiš, boš dosegel tisto, kar večno traja! Pameten je ta, ki se čuva tega sveta in se ne slepi z njegovimi čari. Ve, da je svet kot čarovnik in nevaren prevarant, ki se vsem ponuja in se lišpa, da bi se čimbolj dopadel svojim priliznjencem, prav tako kot nevesta, v katero so uprte vse oči in srca zaljubljenih. Ta svet je, prisežem pri Tistem, ki je z Resnico poslal Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem, morilec svojih ljubimcev. Vladar vernih, zato se pazi, da tudi tebe ne prevrne in bodi previden, da ti ne spodrsne! Obilje tega sveta prinaša nesrečo in veliko skušnjavo, vezanje za njega pa neizogibno vodi v propad. Vladar! Vedi, da so njegove obljube lažna upanja, bistrost – motnost, njegovo življenje – prava slabost. Uspel bo samo tisti, ki ga zapusti, propadel pa tisti, ki ga sprejme.
Pameten in moder je tisti, ki se boji tega, s čimer ga Allah džellešanuhu straši in je previden do tega, do česar mora biti previden, kot tudi tisti, ki je dobro preračunal, da neizogibno sledi odhod iz minljive v hišo večnosti. V to se bo kasneje prepričal vsak človek in v to čvrsto veroval.
Ta svet je hiša, prisežem pri Allahu, v kateri se prestaja kazen. Njemu se prepušča samo tisti, ki nima pameti, in on ga zbira. Občuduje ga tisti, ki nima znanja. Bister in moder je tisti, ki z njim zdravi svoje rane, trpeč grenkobo zdravila v upanju po čimprejšnji ozdravitvi, in tisti, ki se boji slabega zaključka.
Tostranstvo je sen, a onostranstvo budnost. Samo smrt ju deli. Vendar se ljudje prepuščajo svojim zmedenim sanjam.
Vladar vernih! Jaz samo pravim, kakor je rekel eden od modrih: "Če se rešiš sveta, si se rešil vsakršne nesreče, če pa se ga ne moreš rešiti, te ne prištevam med odrešene."
Ko je Omar ibn Abdul-Aziz prejel Hasanovo knjigo, je tako glasno zajokal, da je razjokal vse prisotne. Potem je rekel: "Naj se Allah džellešanuhu usmili Hasana! Neprestano nas uči, da bi bili budni in da bi zapustili nemarnost. Čudovit pridigar, iskren in zgovoren!" Zatem je Hasanu napisal: "Od tebe sem dobil koristne nasvete in napotke. Bili so zdravilo za dušo. Pravilno si opisal ta svet, saj je pameten na njem tisti, ki živi v stalnem strahu, kakor da so vsa živa bitja na njem že zdavnaj pomrla. Naj je s tabo Allahov mir, milost in blagoslov!" Hasan je tako obrazložil besede kalifa:
Čudovit je vladar, ki govori resnico in sprejema nasvete! Z njim je Allah džellešanuhu osrečil skupnost muslimanov, jim izpopolnil blagodat in vsem prebivalcem islamske države podaril Svojo milost. Zatem je kalifu zopet napisal:
Vladar vernih! Pred teboj je zares največji strah in strašen dogodek! Prišel bo, v to ni dvoma. Šele takrat boš videl, ali boš odrešen ali uničen. Vladar, pazi se, da v tem, v čem te je Allah džellešanuhu naredil za gospodarja nad Njegovimi sužnji, ne boš kot tisti, kateremu je njegov gospodar (nadrejen) nekaj zaupal: v varstvo mu je predal blago in svoje imetje, pa je imetje zapravil in zapustil blago, tako pa njega in njegovo družino osiromašil. Vedi, da je Allah džellešanuhu ukazal voditeljem, katere je postavil na te položaje, na katerem si tudi ti, da Njegove sužnje odvračajo od slabih dejanj in jim preprečujejo slaba dejanja. Če bodo vladarji ob slabih dejanjih delali še razvrat, pa kako bo šele potem?! Ob tem jim je ukazal, da izvršijo kazen nad tistimi, ki si to zaslužijo. Kako bi bilo, če bo treba vladarja kaznovati?!
Vladar vernih! Spomni se, ko boš imel malo pristašev pri Stvarniku in Gospodarju svetov, in malo pomočnikov na Dan, ko te On ponovno oživi. Zato se pripravljaj na to srečanje, na Dan največjega strahu in negotovosti!
Vladar! Vedi, da imaš hišo, vendar ne te, v kateri stanuješ sedaj, ampak tisto, v kateri boš dolgo bival in v kateri te bodo prijatelji pustili samega. Dobro se pripravi za dan, "ko bo človek bežal od svojega brata, in od svoje matere in svojega očeta, in od svoje žene in svojih otrok." (Kur'an; 80:34-36) In spomni se Dneva, ko bodo vsi oživljeni in ko bo na svetlo prišlo vse, kar so tajili v srcih, ko bodo skrivnosti razkrite, razdeljena knjiga; knjiga, ki ne malega ne velikega greha ne bo izpustila, vse bo naštela. Delaj dokler imaš čas, preden nastopi smrt in prekine vsakršno delo!
Vladar vernih! Pazi se, da ljudem ne sodiš kakor so sodili pogani, ali da glede njih ne slediš poti nasilnežev. Na slabe ne natovori oholih, ker oholi pri vernikih ne spoštujejo ne dogovora ne varstva. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Kdor za namestnika (guvernerja) postavi nekega nasilneža ali mu v čemerkoli pomaga, je vrgel islam za hrbet."
Boj se Allaha! Nikar ne ponesi svojih grehov in z njimi grehe drugih, svoja bremena in z njimi tuja bremena! Naj te ne preslepijo tisti, ki se v tvoji bedi počutijo udobno in na tvojo škodo uživajo v dobrem. Vladar! Ne glej svoje današnje moči, ampak glej v svojo jutrišnjo nemoč, ko boš pograbljen in zvezan z vrvjo smrti ter priveden k svojemu Stvarniku in Gospodarju v družbi angelov in poslancev, ko bodo morali biti vsi ljudje pokorni Živemu in Večnemu.
Vladar vernih! Čeprav v svojem nasvetu nisem dosegel stopnje pametnih pred menoj, nisem skoparil pri dajanju nasvetov, sočustvujoč s teboj. Zato tej moji knjigi (pismu) daj mesto, katerega si zasluži. Njeno sporočilo poslušaj kot tisti, ki se želi s tem okoristiti. Naj ti grenkobo zdravila ublaži upanje v njegovo učinkovitost! Naj je s tabo Allahov mir, milost in blagoslov!
Hasan je nekoga slišal preklinjati Hadždžadža, pa je rekel:
Ne delaj tega, naj se te Allah usmili, ker kakršni ste, tako vam je! Bojimo se, če bi bil Hadždžadž zamenjan ali bi umrl, da vam bodo vladale opice in svinje. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Vaši vladarji so takšni, kakršna so vaša dela. Kakršni boste vi, takšni bodo vladarji nad vami." Slišal sem, ko se je nekdo nekomu od dobrih ljudi pritoževal na nasilje vladarjev, na kar mu je ta odgovoril: "Brat! Prejel sem tvojo knjigo (pismo), v kateri omenjaš vaše stanje in da ste pod nasiljem vladarja. Kdor dela greh, ne bi smel oporekati kazni. Menim, da je vaše trenutno stanje samo predznak še težjega, ki vas bo doletelo kot posledica vaših grehov." Slišal sem, da je Ebu Bekr, naj je Allah zadovoljen z njim, ko imel hutbo (pridigo) na minberju Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, rekel: "O, ljudje! Slišal sem Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, kako pravi, da je Vzvišeni Allah razodel: 'Jaz sem Allah, ni božanstva poleg Mene! Jaz sem Vladar vseh vladarjev in vsi so v Moji oblasti! Kdor se Meni pokori, Jaz bom vladarje naredil milostne do njega, kdor pa postane prevzeten do Mene, njemu bodo vladarji maščevanje. Zato ne vežite svojih src za vladarje, ampak se vrnite k Meni in se Mi pokesajte, pa bom vladarjem podaril milost do vas in jih naredil blage!' "
Nekdo je Hasana vprašal o Hadždžadžu, pa je rekel:
On recitira Allahovo Knjigo, ima pridige kot izbrani in deli hrano siromašnim. Ceni iskrenost in kaznuje kot nasilnež ... Kar se vas tiče, delajte iskren ibadet (čaščenje) in kesajte se Allahu džellešanuhu, pa vas bo obvaroval njegovega nasilja. In vedite: pri Allahu je še dovolj Hadždžadžov!
Komentarji
Objavite komentar