NASTANEK LAŽNIH HADISOV

Hvaljen naj je Vzvišeni Allah, ki je objavil Kur'an kot večno resnico in naj sta mir in blagoslov z Njegovim Poslancem, ki je Pravo pot natančno pojasnil ljudem.

Eden od pojavov, s katerimi je bil ta ummet skušan od samih začetkov islama, ob pojavu haridžij in ši'itov, je izmišljevanje hadisov. Hadis je pripovedovanje, v katerem je zabeleženo, kaj je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, delal, rekel ali z molkom odobril.

Privrženci teh sekt so si prizadevali, da svoja nenavadna stališča in čudna mišljenja podkrepijo z dokazi iz Kur'ana in Sunneta, kadar pa tega niso mogli z izkrivljanjem pomenov, so se posluževali izmišljevanja hadisov, ki so podpirali njihova stališča. Na ta način se je začelo izmišljevanje hadisov, ki so islamu povzročili veliko škode. Na začetku so se izmišljevali hadisi o vrednostih in vrlinah določenih osebnosti, kakor so voditelji nastalih sekt, kasneje pa tudi o drugih stvareh. Čeprav je pojav teh sekt glavni razlog za nastanek apokrifnih hadisov, so se kasneje pojavili tudi drugi razlogi, med katerimi so najpomembnejši naslednji: politične razlike, dvoličnost, pristranskost rasi, plemenu, mestu, voditelju, potem neuki pripovedniki in pridigarji, pravna nestrinjanja, nepoznavanje vere in želja po dobrem.

NAJVEČ LAŽNIH HADISOV JE OD PRIDIGARJEV IN NEUKIH POBOŽNJAKOV

Čeprav so vzroki za nastanek lažnih hadisov številni, so v našem času in na naših prostorih največji razlog zablodeli pridigarji in neuki pobožnjaki. Na začetku so si mnoge hadise izmišljevali pridigarji in pripovedovalci, saj je bil njihov glavni cilj, da na teh zborovanji zberejo čim več ljudi in jih spravijo v jok, saj so tako postali popularni.

Dober primer je situacija Ahmeda ibn Hanbela in Jahje ibn Meina. Opravljala sta molitev v mesdžidu Resafa, ko je pred njima vstal nek človek, pripovedovalec in pridigar, ter začel govoriti: "Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein pravita: 'Rekel je Abdur-Rezak od Katade, a on od Enesa, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: Kdor reče la illahe illallah, Allah mu bo za vsako besedo ustvaril ptico. Kljun bo imela iz zlata, perje pa iz biserov.' " Ahmed in Jahja sta se pogledala in Jahja je vprašal Ahmeda: "Ali si ti to govoril?" "Prisežem pri Allahu, prvič slišim za to," je odgovoril Ahmed. Ko je ta človek zaključil, je k njemu prišel Jahja ibn Mein in ga vprašal: "Kdo ti je to govoril?" "Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein," odgovori pripovedovalec. Jahja mu je rekel: "Jaz sem Jahja in to je Ahmed in nikoli nisem slišal za ta hadis." Na to mu je odvrnil: "Slišal sem, da je Jahja ibn Mein neumen, ampak sem se v to šele sedaj prepričal." Jahja ga je vprašal: "Kako to?" "Ali na tem svetu ne obstaja drugi Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein poleg vaju dveh?" samozavestno vpraša pridigar in nadaljuje: "Jaz sem pisal sedemdesetim osebam po imenu Ahmed ibn Hanbel in Jahja ibn Mein." (Tahziru-l-Havas min ekazibi-l-kussas; Sujuti)

Pogosto so si pobožnjaki in dobri ljudje izmišljevali hadise, da bi spodbujali ljudi na dobro in verjeli, da se tako duhovno približujejo Allahu. Tako so bili izmišljeni številni hadisi o vrednosti recitiranja posameznih sur, vrednosti čaščenja v določenih mesecih, kakor je redžeb in podobno temu. Nuh ibn Ebi Merjem je priznal da si je izmišljeval hadise o vrednosti recitiranja posameznih sur. Vprašan je bil: "Kako da ti prenašaš hadise od Ikrime, a on od Ibn Abbasa, o vrednosti recitiranja posameznih sur, ko pa nihče od Ikrimovih učencev od njega ne prenaša takšnih hadisov?" On je odgovoril: "Opazil sem, da ljudje iz dneva v dan bolj zapostavljajo recitiranje Kur'ana, pa sem si izmišljeval hadise o vrednosti recitiranja Kur'ana, da bi jih na to spodbujal."

IZMIŠLJENI HADISI O MESECU REDŽEBU IN ŠA'BANU

O mesecu redžebu je izmišljeno veliko hadisov, ki govorijo o njegovi vrednosti in vrednosti ibadeta v njem, kakor sta molitev in post. Ti hadisi so se razširili po svetu in tudi po naših krajih. Pri nas se največkrat omenja noč lejletur-regaib, noč prvega petka meseca redžeba in izmišljena molitev v njej.

O tem je izmišljen naslednji hadis: "Kdor se posti prvega četrtka v mesecu redžebu in nato po magribu klanja dvanajst rekatov, na vsakem rekatu zrecitira El-Fatiho po enkrat, inna enzelnahu po trikrat in kul huvallahu ehad po dvanajstkrat - kdor klanja to molitev, mu bo Allah odpustil vse grehe, pa četudi jih je kot morske pene." (Hadis je izmišljen, poglej El-Leali El-Masnua, 2/56-57)

Enako naslednji hadis: "Kdor klanja magrib v prvi noči meseca redžeba in zatem klanja dvajset rekatov, na vsakem rekatu zrecitira El-Fatiho in kul huvallahu ehad in preda selam po vsakih dveh rekatih, ali veste, kakšna je nagrada? Džibril me je sedaj obvestil o tem. Allah mu bo čuval življenje, premoženje, ženo, otroke, rešil ga bo kazni v grobu, prešel bo sirat (most na Sodnem dnevu), kakor strela brez polaganja računov in rešen bo kazni." (Hadis je izmišljen, poglej El-Leali El-Masnua, 2/55)

Obstaja še veliko število izmišljenih hadisov o mesecu redžebu, vendar jih sedaj ne bomo omenjali. Kar se tiče meseca redžeba in njegove vrednosti, ne obstaja niti en verodostojen hadis, razen da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, ko bi nastopil redžeb, govoril: "Gospodar, podari nam blagoslov v redžebu in ša'banu in daj nam, da dočakamo ramadan." (zabeležila El-Bezzar v svojem Musnedu in Taberani v El-Evsatu)

Tudi o vrednosti meseca ša'bana je izmišljeno veliko hadisov, čeprav obstajajo nekateri verodostojni hadisi, ki govorijo o vrednosti posta v njem, kakor je hadis od Osame ibn Zejda: "Allahov poslanec, ne vidim, da se v nekem mesecu postiš več kot v mesecu ša'banu." Poslanec sallallahu alejhi ve sellem mu je odvrnil: "To je mesec med redžebom in ramadanom, katerega ljudje zapostavljajo, a to je mesec, v katerem se človekova dela vzdigujejo k Vzvišenemu Allahu in jaz imam rad, da se postim, medtem ko se mi dela vzdigujejo." (zabeležil Nesa'i, hadis je hasen, poglej Sahih Sunen Nesa'i, 2/2356)

Vendar so hadisi, ki govorijo o molitvi stotih rekatov na polovici ša'bana, izmišljeni. Eden od takih hadisov je tudi naslednji: "Kdor petnajsto noč ša'bana klanja sto rekatov in na njih tisočkrat recitira kul huvallahu ehad, ne bo zapustil tega sveta, dokler mu Allah v spanju ne bo poslal sto melekov. Trideset njih ga bo razveselilo z Rajem, trideset njih ga bo razveselilo z rešitvijo od Ognja, trideset njih ga bo ščitilo od napak, a deset njih spletkari proti njegovim sovražnikom." (El-Leali El-Masnua, 2/58)

IZMIŠLJEVANJE HADISOV JE VELIK GREH

Ne glede na to kakšen je motiv za izmišljevanje hadisov in pripisovanje le teh Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, je to velik greh in tistemu, ki se namerno laže, grozi peklenski ogenj. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem pravi: "Kdor se namerno zlaže o meni, naj si pripravi mesto v Ognju." (zabeležil El-Buhari, Kitabul-ilm, 3/38)

Gazali v delu El-Ihja pravi: "Nekateri lahkomiselneži mislijo, da si je dovoljeno izmišljati hadise zaradi spodbujanja ljudi na dobra dela in odvračanja od grehov, in trdijo, da je v tem dobra namera. To je čista napaka, saj je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: 'Kdor se namerno zlaže o meni, naj si pripravi mesto v Ognju.' " 

Izmišljevanje in laž sta v islamu na splošno velik greh, ampak je greh še večji, če gre za laž o Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, ki je ljudem dostavil vero. Pripisovanje tega, kar ni rekel, je medvedja usluga veri, pa četudi gre za spodbujanje ljudi na dobro in odvračanje od zla. Zlagati se na Poslanca sallallahu alejhi ve sellem ni isto, kot zlagati se na navadnega človeka, saj Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, pravi: "Zlagati se o meni ni isto, kot zlagati se o nekom drugem." (zabeležil Muslim)

Greh ni le izmišljevanje hadisov, temveč jih je greh tudi prenašati, če vemo, da so izmišljeni. Največjo odgovornost pri tem pa imajo verske avtoritete, pridigarji in imami, ki ne le da ne smejo prenašati takšnih hadisov, ampak morajo ljudi nanje tudi opozarjati. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Kdor od mene prenese hadis, vedoč da je laž, je tudi on eden od lažnivcev." (zabeležili Muslim, Ahmed in Ibn Madže)

Dolžnost vsakega muslimana, zlasti islamskih učenjakov je, da očistijo Sunnet od slabih in izmišljenih hadisov, in da prenašajo samo tiste hadise, ki so ocenjeni kot verodostojni. Vzvišeni Allah je v vsakem obdobju in področju dal ljudi, učenjake, velikane ummeta, ki so Allahov šeriat in Sunnet Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ščitili pred lažmi in potvarjanja. Hadiski učenjaki so dajali veliko pozornost spoznavanju teh lažnivcev in njihovih biografij in so skrbno raziskovali hadise, katere so si izmišljali. V nasprotnem primeru bi bilo do resnice zelo težko priti in od vere islama bi naredili, kar so judje in kristjani naredili s svojo vero, vendar je Vzvišeni Allah prevzel čuvanje vere islam od takšnih zlonamernih in dobronamernih "pomočnikov" vere.