Imam Muslim v svojem Sahihu prenaša od Ebu Hurejre, on pa od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da je rekel: "Močan vernik je boljši in Vzvišenemu Allahu dražji od nemočnega, a dobro je v enem in v drugem. Hrepeni za tistim, kar ti bo koristilo, išči pomoč od Allaha in ne kloni. Če se ti kaj pripeti, ne govori: Če bi naredil tako in tako, bi bilo tako in tako - ampak reci: Allah je presodil in naredil, kar je hotel - ker tisto 'če bi', hudiču odpira možnost za delovanje."
V tem hadisu Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, lovi ravnovesje med dvema vrstama vernikov. Člani obeh vrst so verniki, ampak eni so močnejši od drugih in glede tega nam Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, pojasnjuje, da je močan vernik boljši in Allahu dražji od nemočnega vernika. Allah ljubi močne, a ne šibke in slabiče. On ima rad, da je vernik močan in silovit. Od vernika se pričakuje, da je ponosnega duha, vzdignjene glave, da čuva svoje dostojanstvo, da je odločen, da ima močno voljo in da ni neodločen, kakor slabiči, ter da se ne ponižuje, kakor strahopetci. Kadar tak vernik želi izvršiti neko koristno aktivnost, mu tega ne bo preprečila nobena grožnja, niti omilila laskavost. Ne bo ga zaustavil pohlep pohlepneža, niti strah strahopetca. To je močan vernik.
Nekateri mislijo, da se tukaj misli na moč verovanja, ampak to v tem primeru ni tako. Hadis govori o vernikih in zato pravi: "Močan vernik je boljši in Vzvišenemu Allahu dražji od nemočnega." Nato pa je rekel: "A dobro je v enem in v drugem," kajti oba sta vernika. Ampak močan vernik ima impresivno osebnost, odločnost in vse vrste moči, katere se pri muslimanu iščejo, kajti islam je vera moči, ponosa in časti in zato tudi od svojih sinov želi, da so takšni.
MOČ V MOLITVI
Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je Allaha prosil za moč. Molitev je manifest skrušenosti in skromnosti pred Vzvišenim Allahom, vendar je kljub temu prosil tudi za moč in vzdržljivost. Govoril je: "O, Allah, od tebe iščem zaščito od skrbi in žalosti; od Tebe iščem zaščito od nemoči in lenobe in zatekam se k Tebi od strahopetnosti in pohlepnosti in s Tabo se ščitim in se zatekam od velikega dolga in človeškega tlačenja." Vse to so znaki in vzroki slabosti, zato nas Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem spodbuja, da prevzamemo pobudo z močjo in z vsemi njenimi manifestacijami: da ojačamo sebe, svojo odločnost in telo.
Zatem je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem s tem povezal nekoliko ukazov, prepovedi in smernic: "Hrepeni za tistim, kar ti bo koristilo," Če si resnično močan ali pa želiš biti močan vernik, potem moraš hrepeneti za tistim, kar ti bo koristilo – vse, kar koristi tvoji veri in življenju na tem svetu, vse, kar koristi tebi kot posamezniku in tudi tvojemu ummetu (muslimanski globalni skupnosti). Čuvaj to in delaj na tem. Povsod to išči in pazi na to.
IŠČI OD ALLAHA POMOČ ZA VAŽNE STVARI
"Išči pomoč od Allaha in ne kloni." Išči pomoč od Allaha pri tem, kar ti bo koristilo. Ne išči pomoči od stvaritev. To je bedno iskanje pomoči. Opri se na Allaha, kakor je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem podučil Ibn Abbasa: "O, deček, ali hočeš da te podučim o nekih stvareh?" Zatem pa mu reče: "Kadar nekaj iščeš, išči od Allaha, a kadar iščeš pomoč, poišči jo pri Allahu in vedi, če bi se cel svet zbral, da ti povzroči neko korist, ne bi ti je povzročili, razen kolikor ti je Allah zapisal. A če bi se cel svet zbral, da bi ti povzročili neko škodo, ne bi ti je povzročili, razen kolikor ti je Allah zapisal."
Išči pomoč za nujno potrebne stvari in za pomembne stvari v življenju. Išči pomoč od Vzvišenega Allaha.
Samo Tebe častimo in samo od Tebe pomoč iščemo. (Kur'an; 1:5)
Išči pomoč pri svojem Gospodarju za pomembna vprašanja in ne odnehaj pri tem. Ne bodi nemočen in ne obnašaj se, kakor se obnašajo šibki, ki vse pripisujejo usodi in govorijo: Naš Gospodar je tako hotel, naš Gospodar je tako odločil, a ne delajo tega, kar je v njihovi moči. Zato so naši vrli predhodniki govorili: "Od znakov slabosti človeka je intenzivno prelaganje izhoda na usodo."
Nekoč je perzijski voditelj, ko so bili Perzijci v vojni z muslimani, podcenjevalno vprašal nekega muslimana: "Kdo ste vi?" On mu je rekel: "Mi smo Allahova usoda. Allah vas je zaradi nas pripeljal v skušnjavo. Če bi bili na oblakih, bi popadali k nam, ali pa bi se mi povzpeli do vas. Mi smo Allahova usoda." Tako močan in ponosen vernik razmišlja.
VERNIK NE ŽIVI V ŽALOSTI
Potem Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem nadaljuje: "Če se ti kaj pripeti, ne govori: Če bi naredil tako in tako, bi bilo tako in tako - ampak reci: Allah je presodil in naredil, kar je hotel – ker tisto 'če bi' hudiču odpira možnost za delovanje." Ne živi potlačen, govoreč: Če bi bilo tako, če bi naredil tako, kajti to ne daje nikakršnih rezultatov. Nekaterim ljudem vreme uniči pridelek in potem mesece in leta preživljajo bolečine ter se spominjajo na te pogubne trenutke, kar jim ustvarja žalost. Potem govorijo: Če bi naredil drugače, če te stvari sploh ne bi začenjal, itn. Zato tudi pedagogi in sociologi priporočajo, da človek pozabi na preteklost in naj živi v sedanjosti, kajti preteklost mine in se ne vrača. Zato moramo izkoristiti ta trenutek.
NE ŽAGAJ ŽAGANJA
Predavatelj je dal lep primer svojim učencem. Vprašal jih je, koliko jih je že žagalo drva. Mnogi so se javili. Potem jih ponovno vpraša, koliko jih je že žagalo žaganje. Ko se nihče ni oglasil, je predavatelj rekel: "Seveda ni mogoče, da žagate žaganje, kajti ono je že izžagano." Takšen je primer tudi s preteklostjo. Ko te zadane žalost zaradi stvari, ki so se že zgodile, vedite, da takrat žagate žaganje. To musliman mora vedeti. Človeška slabost mnoge premaga in jokajo za včerajšnjim dnem ter se žalostijo zaradi preteklosti.
POMIRITEV JE V ZADOVOLJSTVU IN SPREJEMANJU USODE
Dober vernik je daleč od padanja pod vpliv takih misli in občutkov, kajti on čvrsto verjame v svojega Gospodarja in Njegovo usodo. Zato sebe ne prepušča preteklosti in razmišljanju o njej, saj ve, da je to Allahova odredba, ki se je morala uresničiti. A to kar se mu zgodi od usode, tega ne sprejema z nezadovoljstvom in nelagodnostjo. On ne reče: Če bi naredil tako ali tako, zakaj nisem naredil tako in tako, ampak govori, kakor nas je podučil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem: "Allah je presodil in naredil, kar je hotel – ker tisto 'če bi' hudiču odpira možnost za delovanje." Vernik je prepričan, da se Allahova odredba vsekakor mora izvršiti, pa zakaj bi se potem jezil. Zakaj tesnoba in depresija? Vzvišeni Allah pravi:
Prav vsaka nesreča, ki zadane Zemljo in vas, je že vnaprej zapisana v Knjigi. Allahu je to res lahko – da ne bi žalovali za tistim, kar se vam je izmaknilo, in da se ne bi preveč veselili tega, kar vam On daje. Allah ne mara razsipnežev in hvalisavcev. (Kur'an, 57:22-23)
Po bitki na Tebuku, v kateri je umrlo sedemdeset muslimanov, je Allah v Kur'anu ukoril dvoličneže, ljudi, ki imajo bolna srca in slabo verovanje ter živijo po izreku: Če bi tako naredil ...
Zatem je po stiski nad vas spustil spokoj - dremež se je polastil skupine med vami, drugo skupino pa je zaskrbelo zase, misleč o Allahu nekaj drugega kot je res; z mislijo iz dobe nevednosti. Govorijo: "Mar imamo karkoli od tega?" Reci: "Resnično vse zadeve v celoti pripadajo Allahu." Skrivajo v sebi, česar ti ne razkrivajo, misleč: "Če bi imeli karkoli od tega, nas ne bi bili tukaj ubijali." Reci: "Če bi bili v svojih domovih, bi tisti, ki jim je bilo določeno, da bodo ubiti, zagotovo izstopili na njihova mesta, kjer bodo ubiti. " In da Allah preizkuša, kar (skrivate) v vaših prsih ter da očisti (s preizkušnjami), kar je v vaših srcih. Allah pa vè vse, kar je v prsih. (Kur'an, 3:154)
Potem odgovori tistim, ki so ostali in o svojih bratih govorili:
Tisti, ki se niso borili, so o svojih bratih rekli: "Če bi nas ubogali, ne bi bili ubiti." Reci: " Pa odvrnite od sebe smrt, če govorite resnico." (Kur'an; 3:168)
Pravi vernik se ne bo obnašal kakor ti dvoličneži in njim podobni neverniki. Allah je v naslednjih verzih prepovedal oponašanje njihovega jadikovanja.
O, vi, ki verujete! Ne bodite kot tisti, ki zanikajo vero in govorijo svojim bratom, ko ti odrinejo na pot po Zemlji ali v boj: "Če bi bili tukaj z nami, ne bi umrli in ne bi bili ubiti," ker Allah s tem daje žalost v njihova srca. Allah daje življenje in smrt. Allah ima vpogled v vse, kar počnete. In če ste ubiti na Allahovi poti ali umrete - zagotovo sta Allahovo odpuščanje in milost boljša od tega, kar kopičijo. In če umrete ali ste ubiti, zagotovo boste pred Allahom zbrani. (Kur'an; 3:156-158)
Občutki vernika so stalno v skladu z Poslančevim sallallahu alejhi ve sellem nasvetom: "Allah je presodil in naredil, kar je hotel." In: "Hvala Allahu za vse, kar nam je dal."
S temi besedami ne bo posledic glede tega, kar je bilo in ne bo žalostnih spominov. Verniku je dovolj, da izgovori:
Nikogar ne doleti nesreča brez Allahove volje. On bo srce tistega, ki veruje vanj, sigurno usmeril. Allah vse dobro ve. (Kur'an; 64:11)
Komentarji
Objavite komentar