Kur'an, zadnje Božje razodetje ljudem predstavlja primaren vir principov, ki oblikujejo islam. Kur'an za tiste, ki verujejo v Allaha in Sodni dan, vsebuje nasvete in usmeritev v obliki zakonov, prilik in argumentov. Tako je uspeh in sreča vernika v tem življenju in naslednjem v veliki meri odvisna od njegovega razumevanja in prakticiranja konceptov prisotnih v Knjigi. Vendar je zaradi naravnih razlik in inteligence, globina razumevanja pomena Kur'ana različna od osebe do osebe. Kljub kur'anski jasnosti izražanja in razodetju v sedmih različnih narečjih so te razlike obstajale tudi med Poslančevimi, sallallahu alejhi ve sellem družabniki. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je Kur'an poznal in razumel v popolnosti, saj ga je Allah izbral za vozilo in mu ga v celoti razložil. Zato Allah v enem verzu pravi:
Zares, na Nas je njegovo zbiranje in njegova recitacija. In ko ga recitiramo, potem sledi njegovi recitaciji. Potem zares, na Nas je njegova pojasnitev. (Kur'an; 75:17-19)
Zatem je bila naloga Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, da s svojimi dejanji, kot tudi s svojimi izjavami, Kur'an razloži svojim družabnikom. Allah v Kur'anu pravi:
Z jasnimi dokazi in Knjigami. Poslali Smo ti Zikr, da bi pojasnil človeštvu, kar jim je bilo poslano in da bi razmislili. (Kur'an; 16:44)
Zato so se družabniki za tefsir (razlago, razumevanje, interpretacijo) Kur'ana vedno obrnili na Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Na primer Abdullah ibn Mes'ud je prenesel, da so ob razodetju naslednjega verza:
Tisti, ki verujejo in ne mešajo svojega verovanja z zulmom, za njih je varnost in oni so pravilno usmerjeni, (Kur'an; 6:82)
... nekateri družabniki postali vznemirjeni, ker splošen lingvističen pomen zulma pokriva vsakršno krivico, veliko ali malo, nihče pa ni brez napak. Vendar ko so pristopili k Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem, je glede tega odvrnil: "To ni tako kot vi mislite. To ni nič drugega kot kar je Lukman rekel svojemu sinu: 'O, moj sin! Ne pridružuj družabnikov (tj. širk) Allahu. Zares, pridruževanje družabnikov je zagotovo velik zulm.' " (Kur'an; 31:13) Hadis je zabeležil Muslim v svojem Sahihu.
Tako jim je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem pojasnil, da se v prvem verzu ni mislilo na širši pomen zulma, ampak se je s tem izrazom mislilo na širk.
V tem dogodku je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem Kur'an razložil s Kur'anom, ter tako pokazal prvi korak pri metodi za razumevanje in interpretacijo Kur'ana, ta metoda pa je vzpostavljena za vse generacije muslimanov do Sodnega dneva. Po Poslančevi, sallallahu alejhi ve sellem smrti so se družabniki za interpretacijo in razlago Kur'ana obrnili k tistim med njimi, ki so Kur'an najbolje razumeli in so s Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem preživeli največ časa.
Kur'an je zadnje Božje razodetje človeštvu in Allah je obljubil, da ga bo varoval pred vsakršnim izkrivljanjem ali izgubo:
Zares, Mi smo razodeli Zikr in Mi ga bomo zares varovali. (Kur'an; 15:9)
Njegova pisana in recitirana oblika je brez vsakršne najmanjše spremembe ohranjena že več kot 1400 let. Tega ne moremo reči za Jezusov Evangelij niti za knjige Stare zaveze pripisane prejšnjim poslancem. Vendar se Allahova zaščita Kur'ana ni ustavila pri tem; obvaroval je tudi njegov originalen pomen. Če ne bi bil obvarovan tudi pomen Kur'ana, bi Allahovo Knjigo zablodeli ljudje spremenili v zmešnjavo simbolov, ugank in kodiranja, kar bi odprlo vrata številnim interpretacijam, njegov originalen pomen pa bi bil izgubljen. Allah je pomen Kur'ana ohranil s pojasnitvijo nekaterih stvari že v samem Kur'anu, ostalo pa je razložil Njegov Poslanec Muhammed ibn Abdullah, sallallahu alejhi ve sellem.
Družabniki so bili naučeni, naj razumevanje Kur'ana najprej poiščejo v samem Kur'anu, zatem pa iz razlag in prakticiranja Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Po Poslančevi, sallallahu alejhi ve sellem smrti so se tisti, ki so vstopili v islam, najprej zanašali na Kur'an, da bi razložil sam sebe, zatem pa na družabnike, da jim ga razložijo oni. Družabniki bi svoje študente izmed tabi'un najprej obvestili o okoliščini razodetja določenega verza, zatem bi jim prenesli interpretacijo, katero je s svojimi izjavami in dejanji predložil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, na koncu pa bi razložili pomen določenih besed, ki morda niso bile znane, ali pa so imele za Arabce izven Arabskega polotoka drugačen pomen. Po obdobju družabnikov so to odgovornost prenašanja originalnega pomena Kur'ana na naslednjo generacijo nase prevzeli učenjaki izmed tabi'un. Tretja generacija je začela proces zbiranja in zapisovanja predaj od tabi'un.
Iz zgoraj naštete metodologije Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, njegovih družabnikov in zgodnjih generacij islamskih učenjakov, so klasični učenjaki izpeljali naslednje korake za pravilno pojasnjevanje in interpretacijo (tefsir) Kur'ana:
1) Tefisr Kur'ana s Kur'anom.
2) Tefsir Kur'ana s Sunnetom.
3) Tefsir Kur'ana z govorom družabnikov.
4) Tefsir Kur'ana z jezikom.
5) Tefsir Kur'ana z mnenjem.
TEFSIR KUR'ANA S KUR'ANOM
V Kur'anu so na številnih mestih postavljena vprašanja, da bi ujela pozornost bralca, zatem pa Kur'an odgovori na njih in tako poveča vpliv koncepta in vprašanja. Na drugih mestih so podane splošne izjave, nato pa kasneje pojasnjene. S tem Kur'an spreminja obliko predstavitve in bralce ter poslušalce spodbuja h globljemu razmišljanju. Ta samo-pojasnjevalni proces je tefsir Kur'ana s Kur'anom. Allah razodete verze podrobno pojasnjuje z drugimi razodetimi verzi. Na primer Allah sprašuje:
Pri nebu in tarik. Ali ti veš kaj je tarik? (Kur'an; 86:1-2)
V naslednjem verzu odgovori na Svoje vprašanje.
Zvezda bleščeča. (Kur'an; 86:3)
Allah v Kur'anu pravi:
O, vi, ki verujete! Izpolnjujte pogodbe. Dovoljuje se vam štirinožna živina, razen kar se vam bo navedlo. (Kur'an; 5:1)
V tretjem verzu temeljito pojasni izjeme glede splošnega pravila.
Prepovedane so vam mrtve živali in kri in svinjsko meso in kar je bilo posvečeno drugemu mimo Allaha in kar je zadavljeno in kar je smrtonosno zadeto in kar je strmoglavilo in kar je z rogom prebodeno in kar je jedla divja žival – razen kar ste zaklali – in kar je žrtvovano na oltarjih. (Kur'an; 5:3)
Takšen primer lahko vidimo tudi v verzu, v katerem Allah opiše Sebe.
Njega ne morejo doseči pogledi. (Kur'an; 6:103)
Ta verz namiguje, da se Allaha ne more videti ne na tem svetu ne na naslednjem. Vendar kasneje Allah opiše vernike na onostranstvu.
Proti svojemu Gospodarju bodo gledali. (Kur'an; 75:23)
Za nevernike pa reče:
Ne! Zares bodo na ta dan od svojega Gospodarja ograjeni. (Kur'an; 83:15)
Zato moramo, preden iščemo pojasnitev ali interpretacijo drugje, to poiskati v Kur'anu, da se razloži sam, saj Allah najbolje ve, kaj je pomen določenih verzov.
TEFSIR KUR'ANA S SUNNETOM
V številnih situacijah je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem podal dodatno pojasnilo kur'anskih verzov. Allah je nalogo pojasnitve Kur'ana zaupal Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. To je v Kur'anu izraženo na številnih mestih.
Z jasnimi dokazi in Knjigami. Poslali Smo ti Zikr, da bi pojasnil človeštvu, kar jim je bilo poslano in da bi razmislili. (Kur'an; 16:44)
In nismo ti razodeli Knjige, razen da jim pojasniš tisto okrog česar se ne strinjajo in kot usmeritev in milost za ljudi, ki verujejo. (Kur'an; 16:64)
Družabniki so to dejstvo jasno razumeli in se vedno, ko so bili v dvomih o pomenu kateregakoli kur'anskega verza, za pojasnitev obrnili na Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Pravzaprav je večino podrobnosti molitve, zekata, posta, hadža, dednega prava itn., pojasnjeno s Poslančevimi, sallallahu alejhi ve sellem izjavami ali z njegovimi praktičnimi demonstracijami. Tako se Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem pojasnitve Kur'ana nanašajo na tefsir Kur'ana s Sunnetom. Na primer v suri El-Fatiha je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem pojasnil, da so el-magdubi alejhim (tj. tisti, na katere se je Allah razjezil) judje, ed-dallin (tj. zablodeli) pa kristjani. (hadis o tem sta zabeležila Et-Tirmizi in Ahmed od Adija ibn Hatima; El-Albani je hadis ocenil kot dobrega). V neki situaciji je recitiral verz:
In pripravite proti njim karkoli ste zmožni od moči in konjev. (Kur'an; 8:60)
Potem pa je rekel: "Moč je streljanje." To je ponovil trikrat. (zabeležil Muslim)
V neki drugi predaji je razložil naslednji verz:
Zares, Mi smo ti dali Kevser. (Kur'an; 108:1)
Kar se nanaša na reko v Raju, katero mu je dal Allah. (hadis o tem sta zabeležila Muslim in Ahmed)
Ker Sunnet temelji na Allahovi usmeritvi, predstavlja drugi del Božje obljube, da bo pojasnil Kur'an.
Potem zares, na Nas je njegova pojasnitev. (Kur'an; 75:19)
Ibn Abbas je pojasnil, da ta izjava: "Potem zares, na Nas je njegova pojasnitev," pomeni: "S tvojim jezikom (o, Muhammed)." Zato nobena človeška interpretacija ne more imeti prednosti pred Poslančevo, sallallahu alejhi ve sellem.
TEFSIR Z GOVOROM DRUŽABNIKOV
Kadar družabniki ne bi mogli najti tefsirja preko Kur'ana ali preko Sunneta, bi uporabili svoje mišljenje, ki je temeljilo na njihovem poznavanju konteksta razodetja verzov in zapletenosti arabskega jezika, v katerem je bil razodet Kur'an. Zato je Ibn Kesir, eden od največjih komentatorjev Kur'ana, v predgovoru svojega tefsirja zapisal: "Če ne moremo najti ustreznega tefsirja v Kur'anu ali Sunnetu, gremo k mišljenju družabnikov. Zakaj zares so Kur'an poznali bolje kot kdorkoli drug, zaradi njihovega poznavanja okoliščin razodetja, njihovega popolnega in natančnega razumevanja njega, in njihovih dobrih del." Ta pojasnila so znana kot tefsir z govorom družabnikov. Na primer, ko je bil Ibn Abbas vprašan o naslednjem verzu:
In reci vernicam, naj spustijo svoje poglede in naj varujejo svojo čistost in naj ne razkazujejo svojih okrasov, razen kar je vidno od njih, (Kur'an; 24:31)
... je odvrnil: "Nanaša se na obraz in roke." (hadis sta zabeležila Ibn Ebi Šejba in El-Bejheki; El-Albani je verigo te izjave ocenil kot sahih)
Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je pojasnil tisto, kar je bilo nejasno družabnikom in oni so pojasnili tisto, kar je bilo nejasno tabi'un. Vendar je z vsako naslednjo generacijo zaradi razvoja jezika več področij postalo nejasnih. Tako so morali tabi'un po koncu obdobja družabnikov narediti nadaljnje pojasnitve. Tam, kjer obstaja soglasje (idžma) med njimi, imajo ta pojasnila prednost pred osebnimi mišljenji. Kjer so imeli različna mišljenja, se nobenemu njihovemu mišljenju ne daje prednosti, razen če ima podporo v jeziku.
V obdobju tabi'un so številni kristjani in judje postali muslimani. Kot rezultat tega so nekateri tabi'un v svojih razlagah Kur'ana prenašali zgodbe iz judovskih in krščanskih virov. Takšne predaje so postale znane kot israilijati. V kasnejših generacijah so knjige tefsirjev postale napolnjene s takšnimi predajami, številnim od njih pa se ne da slediti do zanesljivega vira.
TEFSIR KUR'ANA Z JEZIKOM
Sčasoma so besede dobile nove pomene, stari so se izgubili, v jezik so vstopile tuje besede in veliki deli slovarja so zastareli. Ta naraven proces je zahteval pojasnitev nekaterih besed v Kur'anu, glede na njihove literarne in gramatične pomene. Zato smo v tem obdobju priča slovarjem, ki so napisani posebno za arabščino v Kur'anu. V primerih, ko ima beseda več pomenov, se pojavijo različna mnenja, rešitev pa najdemo v Sunnetu. Na primer "lams" dobesedno pomeni dotakniti, vendar metaforično pomeni spolni odnos. Tako so imeli kasnejši učenjaki glede naslednjega verza dva glavna mišljenja:
Ali ste se dotaknili ženske, a ne najdete vode, potem naredite tejemum s čisto prstjo in obrišite vaše obraze in vaše roke. (Kur'an; 4:43)
Imama Eš-Šafi'i in Malik sta bila mnenja, da pomeni dotik z roko, čeprav je vsak imam k temu dodal določene pogoje. Na drugi strani je imam Ebu Hanife ocenil, da pomeni spolni odnos. Od Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem žena je preneseno, da jih je pred opravljanjem molitve poljubil, kar nakazuje, da se v verzu ni mislilo na sam dotik.
Te štiri metode pridejo pod splošen naziv tefsir bir-rivaja ali tefsir bil-me'thur (tj. tefsir, ki temelji na predajah) in kot takšen pušča zelo malo prostora za svobodne argumente. Čeprav četrti korak večinoma temelji na predajah zgodnjih generacij, je lahko v nekaterih primerih kasnejših učenjakov močno vprašljiv in kontraverzen.
TEFSIR KUR'ANA Z MNENJEM
Mnenja, ki temeljijo na previdnem proučevanju prvih štirih korakov, so lahko veljavna samo v primeru, če niso kontradiktorna predhodnim korakom. Vendar je svobodna interpretacija, ki temelji na filozofskih ali sektaških idejah, popolnoma prepovedana. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Argument na temelju (osebnega) mišljenja o Kur'anu je kufr." To je ponovil trikrat. "Kar veste od njega, delajte po tem; in česar ne veste, se obrnite na tistega, ki ve." (zabeležili Ahmed, Ebu Ja'la in Ibn Džerir v svojem tefsirju od Ebu Hurejra)
Iz zgornjega hadisa vidimo, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem svoje družabnike in kasnejše generacije muslimanov opozoril glede interpretacije Kur'ana na temeljih špekulacij in neresničnih mnenjih. Razlog za to je, ker je Kur'an izvor islama, kot takšen pa mora ostati čist. Če bi se vsakomur dovolilo svobodno interpretiranje Kur'ana, bi bila njegova vrednost popolnoma uničena in islam bi bil spodkopan v samih temeljih. Zato je edini sprejemljiv tefsir tisti, ki čvrsto sledi sledečemu zaporedju: tefsir Kur'ana s Kur'anom, tefsir Kur'ana s Sunnetom, tefsir Kur'ana z govorom družabnikov, tefsir Kur'ana z jezikom in tefsir Kur'ana z mnenjem, če temelji na predhodnih štirih metodah in jim ni kontradiktorno.
DEVIANTNI TEFSIRJI
Zato da bi razjasnili potencialno nevarnost neresničnih osebnih mnenj, sledijo primeri iz deviantnih tefsirjev različnih gibanj, sekt in filozofskih šol. V mu'tezilskih tefsirjih je bilo razodetje interpretirano glede na logiko. Zato je bil v naslednjem verzu besedi srce dan nov pomen.
In ko je Abraham rekel: "Gospodar moj, pokaži mi kako daješ življenje mrtvim." Reče: "Ali ne veruješ?" Reče: "Da, ampak da pomiriš moje srce." (Kur'an; 2:260)
Trdilo se je, da je imel Abraham prijatelja, na katerega se je nanašal kot srce in po njihovo je bil pravi pomen verza: "Da, ampak sprašujem Te, da bi bil moj prijatelj miren." To interpretacijo so smatrali kot nujno, da so razložili "dvom", katerega naj bi imel Abraham v srcu, saj je bilo to po njihovem mnenju protislovje. Ta tefsir od Ibn Fevraka je citiran v Mabahit fi 'ulum el-Kur'an, str. 358.
Ši'itski tefsirji pod vplivom nenavadne obsesije s Poslančevimi, sallallahu alejhi ve sellem potomci, so verz:
Pustil je dva morja, da se dotikata, (Kur'an; 55:19)
... interpretirali, da naj bi bila to Ali, Poslančev sallallahu alejhi ve sellem zet in Fatima, Poslančeva sallallahu alejhi ve sellem hčerka. V naslednjem verzu:
Iz obeh prihajajo biseri in korale, (Kur'an; 55:22)
... pa naj bi bila njuna otroka in Poslančeva sallallahu alejhi ve sellem vnuka Hasan in Husein. (Ibn Babuja v El-Hisal, citiran v Bihar el-Anvar)
Sekta kadijani, ki se je ob koncu 19. stoletja pojavila v Indiji, je trdila, da v verzu:
Muhammed ni oče nobenemu od vas, ampak Allahov poslanec in pečat (khatam) poslancev. In Allah pozna vse stvari, (Kur'an; 33:40)
... khatam ne pomeni pečat, ampak prstan. Zato so trdili, da kakor prstan okrasi prst, tako je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem okrasil vsa poslanstva. Po njihovo je pomen tega verza, da je bil Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem najboljši poslanec, vendar ne zadnji. (Kadijanijat, str. 306.) Takšne interpretacije so bile storjene, da bi potrdile trditve njihovega ustanovitelja Gulama Ahmeda, ki je sam sebe razglasil za poslanca.
Teh nekaj primerov tefsirjev, ki temeljijo na sektaških mnenjih, jasno prikazuje zmedenost in prevaro, ki se pojavi kot posledica neupoštevanja pravilne metode za tefsir Kur'ana. Kur'an tako postane glas za vsako trditev zablodelih in heretičnih sekt. S Kur'anom neusmiljeno manipulirajo, saj ustanovitelji teh sekt nimajo nobenih logičnih omejitev niti skladnih pravil, katere bi sledili; za njih ima en verz lahko več nasprotujočih si pomenov. Če interpretacija podpira njihovo idejo, potem postane pravilna. Za njih Kur'an ni več knjiga usmeritve, ampak knjiga, ki vsebuje skrivnosti njihove sekte, katere lahko odklenejo samo njihovi voditelji in pomembni člani.
Komentarji
Objavite komentar