Od začetka svojega poslanstva do malo pred svojo smrtjo je bil Kur'an Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem razodet po delih. Tako je bil Kur'an razodet v obdobju triindvajsetih let. Številni deli Kur'ana so bili razodeti, da bi v muslimanski skupnosti, tako v Meki kot tudi kasneje v Medini, rešili obstoječe probleme. Ker so bili problemi v Meki drugačni od tistih v Medini, imajo tudi medinska in mekanska razodetja posebne lastne karakteristike. Če želimo jasno razumeti Kur'an, je pomembno poznati razlike med medinskimi in mekanskimi razodetji. Zaradi velike pomembnosti Kur'ana v islamu so islamski učenjaki vse od časa družabnikov temu področju proučevanja namenili veliko časa in truda.
ZNAČILNOSTI MEKANSKIH RAZODETIJ
Mekanska razodetja so definirana kot vsi verzi in poglavja v Kur'anu, katere je angel Gabrijel Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem prinesel pred hidžro. To vključuje verze razodete v Taifu, kakor tudi tiste, ki so bili razodeti na drugih območjih izven Meke. Ta razodetja predstavljajo prvo stopnjo islamskega gibanja, saj so bili z njimi vzpostavljeni temelji.
1) Tevhid
Ko je bil v Meki islam prvič predstavljen ljudem, so bili v stanju nevere. Večina njih je verovala v Allaha, vendar so med Allaha in sebe postavili številne posrednike. Naredili so idole, ki so predstavljali te posrednike in jih častili namesto Allaha. Zato so prva razodetja učila o Allahovem monoteizmu (tevhidu) in o Njegovi moči nad vsemi stvarmi. Ljudem so povedala, da Allah nima staršev, potomcev ali kakršnihkoli partnerjev, s katerimi bi delil Svojo moč. Prav tako so izpostavili, da idoli ne morejo prinesti dobrega niti odvrniti zla. Poleg tega so izprašali logiko čaščenja stvari, ki ne vidijo in ne slišijo.
2) Salah
Po zgodnjih verzih razodetja, ki so Poslanca sallallahu alejhi ve sellem obvestila, da je izbran za poslanstvo, je Allah poslal Gabrijela, da ga nauči pravilnega načina opravljanja molitve. To je bilo nujno, saj pravilen način molitve ne more priti z logičnim razmišljanjem. Zato je moral biti tudi sam Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem naučen pravilne metode čaščenja Allaha. Tako so zgodnji verzi Poslanca sallallahu alejhi ve sellem in peščico njegovih družabnikov pozivali, naj redno opravljajo molitev.
Ker so imeli Mekanci navado častiti idole ob verovanju, da ta doma narejena božanstva njihove molitve lahko nosijo k Allahu, so zgodnji verzi razjasnili tudi to napačno razumevanje. Ti verzi so jih učili, da morajo biti molitve usmerjene samo k Allahu, saj samo On lahko odgovori nanje. Velik poudarek na molitvi je bil zaradi njene povezanosti s tevhidom. Pravilna molitev usmerjena samo k Allahu je najosnovnejši način kako tevhid prenesti v prakso.
3) Nevidno
Ker je nemogoče, da bi človeška bitja lahko spoznala nevidni svet, so zgodnji verzi učili tudi o njegovih čudih, skrivnostih in strahotah. Verzi so opisali Raj in njegove užitke, da bi vernike spodbudili k dobrim dejanjem in jim obljubili nagrado. Opisali so tudi Pekel in njegove muke, da bi vernike odvrnili od slabih dejanj in zagrozili s kaznijo. Hkrati je opis Ognja in njegovih prebivalcev vernike pomiril, saj tisti, ki v tem življenju delajo zlo, ne bodo pobegnili od Allahove kazni. Takšni opisi so tudi prestrašili nevernike, da ponovno premislijo o svojem položaju preden bo prepozno. Nekateri verzi so nagovorili tudi tiste, ki niso mogli dojeti ponovnega oživljanja, zato so jim predložili primere iz narave; na primer kako dež pada na mrtvo zemljo in jo vrača v življenje.
In Allah je Tisti, ki pošilja vetrove, da dvignejo oblake in Mi jih odpeljemo k mrtvim predelom in Mi z njimi oživimo Zemljo, ki je bila mrtva. Takšno bo oživljanje. (Kur'an; 35:9)
Drugi verzi so izpostavili logične argumente, da ponovno oživljanje ni nič težje kot prvotno ustvarjanje, čeprav Allahu ni nič težko.
In On je Tisti, ki iz ničesar ustvarja, potem pa to ponovi in to je lažje za Njega. (Kur'an; 30:27)
4) Allahov obstoj
Med Mekanci so bili nekateri posamezniki, ki so dvomili v Allahov obstoj. Zato so nekateri zgodnji verzi predstavili logične argumente, ki so dokazovali Allahov obstoj. Včasih so bili dokazi vzeti iz narave in bitij, ki so bila družbi znana. Allah je Mekance vprašal:
Pa zakaj ne pogledajo kamel, kako so ustvarjene? In proti nebu, kako je dvignjeno? In proti goram, kako so trdne? In proti Zemlji, kako je razprostrta? (Kur'an; 88:17-20)
V drugih primerih je bila uporabljena direktna logika. Allah jih je vprašal, če so bili ustvarjeni iz ničesar, ali če so ustvarili sami sebe.
Ali so bili ustvarjeni iz ničesar ali so oni stvarniki? Ali so oni ustvarili nebesa in Zemljo? Ne, oni niso prepričani. (Kur'an; 52:35-36)
Odgovor je moral biti eno ali drugo. Ker so vedeli, da niso ustvarili samih sebe, so morali priznati, da so bili ustvarjeni. Tudi če bi rekli, da so prišli od svojih staršev in njihovi starši od njihovih staršev itn., sčasoma pridemo do tistega, ki je nastal iz ničesar. Zato moramo priznati Allaha, Stvarnika, da naše življenje dobi smisel.
5) Izziv
Zato da bi Kurejšem dokazali, da je Kur'an od Allaha in da je bil Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem Allahov poslanec, so nekateri Mekanski verzi Arabce izzivali, naj oponašajo Kur'an. Številna poglavja so se začela s črkami kot so Elif, Lam, Mim, Sad ali Nun, da bi dražili Mekance, ki so z istimi črkami abecede delali svojo okrašeno poezijo in govore. Kur'an je sestavljen iz istih črk, vendar ga vseeno niso mogli oponašati. Ker Arabci niso zmogli narediti niti enega samega kratkega poglavja, ki bi bil podoben kur'anskemu, sta bila ljudem v tistem času čudežna narava Kur'ana in njegov Božanski izvor jasno dokazana.
6) Prejšnji narodi
Mekanski verzi so pogosto omenjali zgodovinske primere zgodnjih civilizacij, kakor sta Ad in Semud. Omenjeni so bili zato, da bi posvarili tiste, ki so zavrnili sporočilo islama. Verzi so govorili o čudih antičnih civilizacij in našteli številne blagoslove, katere je Allah podaril ljudem teh civilizacij. Povedali so, kako so bili ljudje neposlušni Allahu in zanikali Njegove blagoslove, nato pa jih je ob popolni nepripravljenosti doletela Allahova kazen. Ti primeri so bili Arabcem znani, saj so bile ruševine teh civilizacij še vedno vidne.
7) Iman
V mekanskih verzih je bilo razodetih zelo malo zakonov. Namesto tega so se verzi osredotočali na principe, s katerimi so zgodnji muslimani gradili svoj iman. Verzi so govorili o pomembnosti bogaboječnosti, o zanašanju na Allaha in Njegovem znanju o vseh stvareh. Pogosto so vsebovali nasvete o potrpežljivosti, vztrajnosti, resnicoljubnosti in iskrenosti, da bi zgradili spiritualni karakter zgodnjih muslimanov, ki so bili v manjšini in pod velikim pritiskom mekanske družbe.
8) Kratki verzi
Običajno so imela mekanska poglavja kratke verze, privlačne rime in zelo močan ritem. Te kvalitete so ujele pozornost poslušalcev, ki so bili že v osnovi proti sporočilu islama. Verzi so morali biti kratki, ker občinstvo ni bilo voljno poslušati dolgih in izčrpnih izjav. Takoj ko so slišali Kur'an, so si potiskali prste v ušesa in se obračali stran, zato so morali verzi nemudoma narediti vtis na poslušalca.
ZNAČILNOSTI MEDINSKIH RAZODETIJ
Medinska razodetja so tisti verzi in poglavja v Kur'anu, ki so bila razodeta po hidžri. To vključuje verze, ki so bili razodeti med bitkami, kakor tudi tiste razodete v Meki in na Mini med in po poslovilnem hadžu. Vsi ti verzi se smatrajo kot medinski, saj predstavljajo razodetja druge etape islamskega gibanja, v kateri se je zgodila utrditev Islamske države. Sledijo nekatere glavne značilnosti medinskih verzov.
1) Zakoni
Ko je Medina postala nov center islamskega gibanja, je bila rojena Islamska država. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je postal vladar nad muslimani in judi ter mnogobožci, ki so živeli v Medini. Zato so verzi, razodeti v tem obdobju, vsebovali številne družbene, ekonomske in politične zakone, ki so bili potrebni za organizacijo in razvoj Islamske države. V tem obdobju so bili razodeti tretji, četrti in peti steber islama, zekat, post in hadž. V tem obdobju je prišla prepoved alkohola, svinjskega mesa in iger na srečo.
2) Ljudje Knjige
V Medini so muslimani prvič prišli v stik z judi. Ker so judje hoteli pretresti verovanje muslimanov, so Poslanca sallallahu alejhi ve sellem spraševali o Allahu, prejšnjih poslancih in nevidnem svetu. Spraševali so o izvoru duše in iz česa je narejena. Tako določeni medinski verzi predstavljajo odgovor na številna vprašanja judov. Muslimani so v Medini v večjem obsegu prišli v stik tudi s kristjani. Kot rezultat tega številni medinski verzi pojasnjujejo napačna razumevanja o Allahu in Poslancu Jezusu, naj je mir z njim. Izpostavili so, da Jezusovo rojstvo ni bilo nič večje od Adamovega, ki ni imel ne očeta ne matere.
Zares, primer Jezusa pri Allahu je kot primer Adama. Ustvaril ga je iz zemlje, zatem pa mu rekel: "Bodi," in on je bil. (Kur'an; 3:59)
Pojasnili so tudi, da so se Jezusovi čudeži, kakor je oživljanje mrtvih, zgodili samo z Allahovim dovoljenjem. Jezus ni bil bog niti Allahov sin in Allah ni eden od treh.
3) Svetohlinci
Prvič od začetka zadnjega sporočila so se pojavili ljudje, ki so vstopali v islam, vendar niso verjeli vanj. V Meki so bili muslimani zatirani in napadani, zato nihče ni vstopil v islam, razen če je resnično veroval. Prav nasprotno so bili muslimani v Medini močni in so vladali mestu. Zato so nekateri ljudje vstopali v islam, da bi imeli od njegove moči korist in mu nasprotovali od znotraj. Abdullah ibn Ubej je bil tik pred tem, da bi bil okronan za kralja Medine, ko je vanjo prišel Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem in postal vladar. Tako je bilo Ibn Ubejevo upanje uničeno. Ker so bili muslimani močni in se jim ni mogel zoperstaviti odprto, je navidezno sprejel islam in proti njim deloval prikrito. Postal je voditelj munafikun (svetohlincev, dvoličnežev). Zato so medinski verzi muslimane opozorili na nevarnost svetohlincev in jih naučili kako ravnati z njimi.
4) Džihad
Pravica do bojevanja proti sovražniku je bila prvič dana v Medini. V mekanskem obdobju se je bilo muslimanom prepovedano boriti. To je bilo iz dveh osnovnih razlogov. (1) Muslimani so bili manjšina in bi bili zlahka uničeni, ter (2) samo močni lahko preživijo to preizkušnjo. Mekansko obdobje je pripravilo temelje islamskega gibanja. V medinskem obdobju so se zgodile serije bitk proti nevernikom, na koncu pa je bila osvojena Meka in celotni Arabski polotok je prišel pod oblast Islamske države. Zato so številni medinski verzi muslimane učili o principih vojskovanja. Na primer učili so, kako ravnati z ujetniki in prepovedali umik med napadom, razen če gre za vojaško taktiko. Muslimane so spodbujali, naj se opremijo z najboljšim orožjem in opremo, katero lahko najdejo.
5) Dolgi verzi
Medinski verzi so bili daljši od mekanskih. V bistvu so določeni medinski verzi daljši od celotnih poglavij mekanskega obdobja. Potrebe po pridobitvi pozornosti nevoljnih poslušalcev ni bilo več, saj je islam postal močen in imel veliko pripadnikov. Tako je bilo v tem obdobju občinstvo bolj voljno pozorno poslušati daljše verze, ki so učili o bistvenih islamskih zakonih.
POMEMBNOST RAZLIKOVANJA
Obstaja več razlogov, zakaj je razlikovanje med mekanskimi in medinskimi poglavji ter verzi pomembno. Sledijo samo trije najpomembnejši razlogi.
1) Zakoni
V obdobju triindvajsetih let so bili razodeti islamski zakoni. Nekateri kasnejši zakoni so preklicali zgodnejše, nekateri pa so bili razodeti postopoma. Potrebno je vedeti, na kateri točki so bili razodeti določeni zakoni, zato da jih lahko pravilno vzpostavimo. Zakoni kasnejšega medinskega obdobja so včasih nadomestili prejšnje zakone. Na primer prepoved alkohola je prišla postopoma. Prvi zakon glede alkohola je bil samo opozorilo na njegove nevarnosti.
Sprašujejo te o vinu in igrah na srečo. Reci: "V obeh je velik greh in nekaj koristi za ljudi. Ampak njun greh je večji od njune koristi." (Kur'an; 2:219)
Drugi zakon je muslimane opozarjal, naj ne opravljajo molitve, ko so omamljeni.
O, vi, ki verujete! Ne približujte se molitvi, medtem ko ste omamljeni, dokler ne boste vedeli kaj izgovarjate. (Kur'an; 4:43)
Tretji zakon je popolnoma prepovedal že samo približevanju alkoholu.
O, vi, ki verujete! Zares so alkohol in igre na srečo in oltarji in prerokovanje s puščicami odvratnost od hudičevega dela, zato se tega izogibajte, da bi bili uspešni. (Kur'an; 5:90)
Če se nekdo ne bi zavedal vrstnega reda razodevanja teh verzov, bi lahko napačno mislil, da je pitje alkohola dovoljeno, v kolikor se oseba ne napije pred prihodom na molitev. Ali pa bi morda mislil, da je dobiček (korist) od prodaje alkohola dovoljen.
2) Da'va
Z razumevanjem vrstnega reda razodevanja kur'anskih verzov se oseba lahko nauči najboljše metode za poučevanja islama. Na primer Kur'an je vernike učil, naj ne preklinjajo ali se norčujejo iz idolov nevernikov, da jih ne bi pregnali od sebe in da neverniki iz neznanja ne bi preklinjali Allaha. Namesto tega jim je bilo rečeno, naj se z neverniki pogovarjajo razumno in jim pokažejo, da je čaščenje njihovih idolov napačno dejanje.
Rekel je: "Potem zakaj častite poleg Allaha, kar vam ne koristi v ničemer in ne škoduje." (Kur'an; 21:66)
3) Življenjepis
V Kur'anu so zabeleženi številni pomembni dogodki iz Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja. Na ta način s poznavanjem vrstnega reda razodevanja verzov lažje razumemo in spoznamo Poslančevo, sallallahu alejhi ve sellem biografijo.
Komentarji
Objavite komentar