LAŽNIVEC, ZASLEPLJEN ALI RESNICOLJUBEN?

Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem je pred 1400 leti zase trdil poslanstvo. Njegovo sporočilo je bilo enostavno.

Nihče si ne zasluži biti čaščen, razen Bog, in Poslanec Muhammed je poslednji Božji poslanec.

Če želimo testirati resničnost te trditve, moramo racionalno raziskati zgodovinska poročila in pričanja o Poslančevem sallallahu alejhi ve sellem življenju. Ko bomo to storili, bomo imeli možnost priti do uravnoteženega zaključka v tem pogledu.

V epistemologiji (ki je natančno definirana kot veda o znanju in verovanju) se pričanje smatra za enega od virov znanja in lahko oblikuje upravičena verovanja, če se uporabi pravilno. Pričanje je veljaven vir znanja samo takrat, ko prihaja iz zanesljivega vira, zlasti če obstaja več virov v soglasju. Seveda obstajajo pogoji glede uporabe pričanja, vendar se v večini primerov pričanje smatra za veljaven vir znanja.

Poglejmo univerzalno sprejeto na nenasilju temelječo filozofijo Mahatma Ghandija. Večina svetovne populacije ni imela priložnosti srečanja z njim, obedovanja z njim ali druženja z njim na miroljubnih protestih. Za trenutek pomislite, če bi nekdo trdil, da je bil Mahatma Ghandi kratko obdobje zaporniški paznik in je sodeloval pri mučenju 2000 ljudi. Če bi oseba hotela to trditev vzeti resno, bi potrebovala dokaz za ta madež na njegovem karakterju. V bistvu takšna trditev spodkopava naše razumevanje tega, kako je Ghandi vodil Indijo v neodvisnost na temelju svoje filozofije nenasilja in gibanja za državljanske pravice.

In če preučimo, zakaj smo tako močno prepričani, da je bil Mahatma Ghandi pacifist, bomo prišli do zaključka, da je to zaradi ponavljajočih pričanj, tj. ko trditev o nekem znanju sporoča večje število ljudi, postane nemogoče, da bi se strinjali o laži ali simultano lagali. To je naglašeno z dejstvom, da se večina teh ljudi nikoli ni medsebojno srečala in da so živeli na različnih mestih ter v različnih časovnih obdobjih. Zato je trditev, da so lagali, enakovredna trditvi o množični zaroti, v kateri so se ljudje v različnih državah in časovnih obdobjih na skrivnem dogovorili za prenašanje teh govoric.

V luči zgoraj navedenega lahko rečemo, da je sprejetje madežev na Muhammedovem sallallahu alejhi ve sellem karakterju in zanikanje njegovega poslanstva, izenačeno s sprejetjem teh muhastih in neutemeljenih trditev o Mahatma Ghandiju in zanikanjem njegove pacifistične filozofije. Z namenom ocenitve Muhammedove sallallahu alejhi ve sellem trditve poslanstva preglejmo možne opcije.

ALI JE LAGAL?

Zgodnji zgodovinski viri o življenju Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem, ilustrirajo in poudarjajo integriteto njegovega karakterja. Ni bil lažnivec in nikoli ni izjavil nečesa, česar ne bi bilo moč ubraniti. Razlogov za to mrgoli, na primer tudi med sovražniki njegovega sporočila je bil znan kot el-emin, zaupanja vreden.

Nadaljnji dokaz Poslančeve sallallahu alejhi ve sellem zanesljivosti in kredibilnosti je uveljavljen in podkrepljen z dejstvom, da lažnivec običajno laže za neko materialno dobit, vendar je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem zavrnil vse zemeljske težnje in za svoje sporočilo ogromno pretrpel. Zavrnil je bogastvo in oblast, ki mu je bila ponujena, če bi prenehal s širjenjem svojega sporočila. Zatem je bil preganjan zaradi svojih verovanj; bojkotiran in izgnan iz svojega ljubljenega mesta – Meke; stradal in bil s strani otrok kamenjan do te mere, da je kri tekla po njegovih nogah. Njegova žena je preminila in njegovi ljubljeni družabniki so bili mučeni ter preganjani. Psihološki profil Poslanca sallallahu alejhi ve sellem je bil jasno neskladen s profilom lažnivca in napeljevati, da je bil neiskren, pomeni dajati neutemeljene trditve brez vsakršnega dokaza.

Pokojni častno upokojeni profesor arabskih in islamskih študij W. Montgomery Watt v knjigi Muhammad at Mecca raziskuje prav to.

Njegova pripravljenost, da prestaja preganjanje za svoja verovanja, visok moralni karakter ljudi, ki so verovali vanj in se zgledovali po njem kot voditelju, in veličina njegovega končnega dosežka – vse to dokazuje njegovo temeljno integriteto. Domnevati, da je bil Muhammed slepar, dviga več problemov kot jih rešuje.

Poslančeva sallallahu alejhi ve sellem resnicoljubnost je bila ključni vidik njegovega uspeha, tako na politični kot na religijski ravni. Brez resnicoljubnosti, ki je bila integralen del njegovega moralnega vedenja, ne bi mogel doseči tako veliko v relativno kratkem časovnem obdobju. Ta pogled sta nagovorila zgodovinarja Edward Gibbon in Simon Oakley v knjigi History of the Saracen Empire.

Na največji uspeh v Muhammedovem življenju je vplivala gola sila morale.

ALI JE BIL ZASLEPLJEN?

Če je nekdo zaslepljen, ima močno prepričanje v svoje verovanje, čeprav obstaja dokaz o nasprotnem. Učenje Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem ni enako učenju nekoga, ki je zaslepljen. Med njegovimi številnimi učenji je, kako izpopolniti svoj karakter in biti na uslugo drugim. Naslednji način pogleda na zadevo zaslepljenosti je, da zaslepljena oseba govori zablodo, medtem ko verjame, da je resnica. To trditev spodkopljemo tako: Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je napovedal številne stvari, ki se bodo zgodile njemu in njegovi skupnosti za njim: komu pripada zmaga, odstranitev tiranskih kraljevin Perzije in Bizanca. Ti dogodki so se zgodili točno tako, kakor jih je napovedal Muhammed sallallahu alejhi ve sellem in to ni nekaj, kar bi bilo skladno z zaslepljenim posameznikom. Bilo je veliko število situacij, ko se je to zgodilo. Na primer:

Poslanec je napovedal Amarjevo mučeništvo v državljanski vojni. (zabeležili El-Buhari, Muslim in Ahmed)

Poslanec je napovedal, da se mu bo po njegovi smrti od vseh prva pridružila Fatima. Pred smrtjo je Poslanec k postelji poklical svojo hčerko Fatimo in jo obvestil, da bo prva iz njegove družine, ki se mu bo pridružila po njegovi smrti. Fatima se je svojemu očetu, ponosu človeštva, pridružila šest mesecev kasneje. (zabeležil El-Buhari)

Poslanec je napovedal invazijo Mongolov. Ura ne bo vzpostavljena, dokler se ne boste borili s Khudh in Kirman izmed nearabcev. Bili bodo rdečih obrazov, ploščatih nosov in majhnih oči; njihovi obrazi bodo videti kot ploščati ščiti in njihova obutev bo iz dlak. (zabeležil Muslim)

ALI JE BIL OBOJE, ZASLEPLJEN IN LAŽNIVEC?

Nemogoče je, da je posameznik tako lažnivec kot tudi zaslepljen. Laganje je nekaj, kar je storjeno namerno, medtem ko zaslepljenost izvira iz posameznikovega verovanja v spremenjeno realnost. To sta dva povsem nasprotna fenomena. Zato je ta stvar logično nemogoča, saj Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem ni mogel biti prepričan, da govori resnico, ki temelji na laži in se istočasno pretvarjati, da govori resnico, ki temelji na laži.

ALI JE GOVORIL RESNICO?

Dr. William Draper je v History of Intellectual Development of Europe zapisal:

Štiri leta po smrti Justinjana, leta 569 p. Kr., je bil v Meki, v Arabiji rojen človek, ki je od vseh ljudi vršil največji vpliv na človeštvo ... To da je bil verski voditelj številnih imperijev, da je vodil vsakodnevno življenje tretjine človeštva, upravičuje naziv Božjega poslanca.

Thomas Carlyle je v svojem delu On Heroes and Hero Worship and The Heroic in History zapisal:

Človekove besede niso bile lažne, niti njegovo delovanje navedeno spodaj ... Goreča masa življenja vržena navzgor iz velikega naročja same narave, da razvname svet; Stvarnik sveta je tako ukazal.

V luči nagovora ostalih opcij, o katerih bi lahko razpravljali, zgornji citati predstavljajo najbolj racionalen zaključek.

Če povzamemo, dokazi nas vodijo v sledeče zaporedne izjave in zaključke:

• Poslanec bi lahko bil lažnivec, zaslepljen, oboje ali govoril resnico.
• Ni bil lažnivec, zaslepljen ali oboje.
• Potemtakem je govoril resnico.

ODGOVOR NA GLAVNO SPORNO TOČKO

Glavna sporna točka glede Muhammedovega sallallahu alejhi ve sellem poslanstva je, da poročila o njegovem življenju niso veljavni viri znanja. Ta poročila se imejujejo ahadis (ednina: hadis). Hadis je izjava ali dejanje ali molčeče odobravanje ali neodobravanje pripisano Poslancu Muhammedu sallallahu alejhi ve sellem. Ta sporna točka na različne načine ovrže samo sebe. Če so poročila o življenju Poslanca sallallahu alejhi ve sellem zavrnjena, potem morajo biti zavrnjena tudi vsa ostala uveljavljena zgodovinska poročila. Razlog za to je, da so islamski učenjaki pri zgodovini sprejeli veliko bolj precizne metode od tistih, ki jih uporabljajo evropski zgodovinarji.

Hadiska znanost je zelo temeljita in se opravlja s precizno pozornostjo na sporočane besede, kakor tudi na podrobne biografije poročevalcev hadisa. Hadis je sestavljen iz dveh delov:

• Dejansko besedilo poročila (v arabščini: metn)
• Veriga poročevalcev (v arabščini: isnad)

Oba sta ključna dela sporočanja hadisa, saj veriga poročevalcev deluje kot znak veljavnosti in avtentičnosti hadisa. Abdullah ibn El-Mubarek, učitelj imama Buharija (najuglednejšega zbiralca hadisov) je rekel:

Isnad je od religije. Če ne bi bilo isnada, bi vsakdo lahko rekel, kar bi želel. (prenesel imam Muslim v uvodu Sahih Muslima)

Hadiska znanost je tako precizna, da upošteva, če je hadis sporočila ena oseba ali več ljudi; če so bili ti ljudje znani po iskrenosti, ali pa so znali občasno lagati; če so posamezniki živeli v istem mestu, ali pa so živeli na različnih lokacijah. Preden se hadisu določi klasifikacija, se upoštevajo vsi ti dejavniki.

Če povzamemo obširno znanost, sledeče ohlapne klasifikacije jasno prikazujejo globino in temeljitost hadiske znanosti. Torej, hadis je lahko klasificiran:

1) Glede na sklicevanje na določen vir poročila:

• Merfu – zvišan – poročilo od Poslanca, tj. Poslanca sem slišal reči ...
• Mevkuf – ustavljen – poročilo od družabnika (ashaba), tj. ukazano nam je bilo ...
• Mektu – prekinjen – poročilo od naslednika (tabi'ina).

2) Glede na člene isnada (verige poročevalcev) – prekinjena ali neprekinjena. Nadalje razdeljena:

• Musnad – podprt.
• Muttasil – nepretrgan – hadis z neprekinjeno verigo poročevalcev, ki gre nazaj do družabnika ali naslednika.
• Mursel – nagel – ko naslednik reče: "Poslanec je rekel ..."
• Munkati – pretrgan – hadis, katerega člen manjka kjerkoli pred naslednikom.
• Mu'adal – zapleten – poročevalec izpusti dva ali več zaporednih poročevalcev v verigi poročevalcev.
• Mu'allak – viseč – hadis, katerega poročevalec izpusti celotno verigo poročevalcev in citira neposredno Poslanca.

3) Glede na število poročevalcev vključenih v vsako stopnjo verige poročevalcev. Nadalje razdeljena:

• Mutevatir – sledeč – hadis, ki je množično prenesen.
• Ahad – izoliran – hadis, katerega so prenesli ljudje, katerih število ne doseže mutevatir. Ta kategorija je nadalje razdeljena na tri kategorije:

• Maš'hur – znan – sporočan s strani dveh ali večih poročevalcev.
• Aziz – redek – na vsaki stopnji sta najdena samo dva poročevalca, ki sta prenesla hadis.
• Garib – čuden – najden samo en poročevalec, ki ga je prenesel.

4) Glede na naravo besedila in verige poročevalcev:

• Munkar – denunciran – sporočen s strani šibkega poročevalca in katerega poročilo nasprotuje drugemu avtentičnemu hadisu.
• Mudradž – interpoliran – če je dokazano, da je nek izraz v izjavi dodatek s strani poročevalca besedila.

5) Glede na zanesljivost in spomin sporočevalcev. Nadalje razdeljen:

• Sahih – verodostojen.
• Hasen – dober – vir je znan in poročevalci jasni.
• Da'if – šibek – hadis, ki ne doseže statusa hasen.
• Mevdu – izmišljen – hadis, katerega besedilo nasprotuje uveljavljenim normam Poslančevih izjav, ali pa njegovi poročevalci vključujejo lažnivca.

V luči zgoraj navedenega bi bilo zanikanje poročil, ki pojasnjujejo življenje Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem enakovredno zanikanju vseh znanih zgodovinskih resnic, saj je hadiska znanost veliko bolj temeljita od metodologij, ki jih uporablja zahodna zgodovina.