Preskoči na glavno vsebino

LAGALI SO VAM O SOMALIJSKIH PIRATIH

Kdo bi pomislil, da bodo leta 2009 svetovne vlade objavile vojno gusarjem? Njihove mornarice plujejo po somalijskih vodah, da bi ujele ljudi, katere nam prikazujejo kot malopridneže s papagaji na ramenih. Vendar za to pustolovsko in srce parajočo zgodbo stoji neizpovedan škandal. Ljudje, katere evropske vlade označujejo kot "veliko grožnjo našega časa", nam lahko povejo izredno zgodbo – in na svoji strani imajo tudi pravico.

Gusarji nikoli niso bili to, kar vsi mi mislimo. V zlati dobi piratstva, od leta 1650 do leta 1730, je bila ideja o piratih kot neumnih, barbarskih lopovih, ki nas še dandanes zabava, izmišljena v vrtincu ogromne propagande britanske vlade. Vendar so številni navadni ljudje verjeli, da je ta propaganda lažna: pirate so množice pogosto rešile z vislic, saj so jih podpirale. Zakaj? Kaj so videle, česar mi ne vidimo? V svoji knjigi 'Villains of All Nations' zgodovinar Marcus Rediker daje odgovor na to vprašanje. "Če si postal trgovec ali mornar – odtrgan s pomola londonskega East Enda, mlad in lačen – si končal v lesenem plavajočem "peklu". Opravljal si naporno delo na tesnobni, na pol sestradani ladji in če malo popustil, te je "vsemogočni" kapitan šibal z bičem. Če si pogosto popuščal, si bil lahko vržen s palube. Na koncu meseca ali leta si bil pogosto prevaran pri izplačilu."

Gusarji so bili prvi, ki so se uprli takšnemu svetu. Uprli so se svojim tiranskim kapitanom in vzpostavili drugačen način dela na morju. Ko so imeli svojo ladjo, so izbrali svoje kapitane in vse odločitve prinašali skupinsko, brez mučenja. Delili so svoj plen, kar Rediker označi kot "enega od najenakopravnejših načrtov za delitev lastništva, kjerkoli v osemnajstem stoletju". Sprejemali so celo pobegle afriške sužnje in z njimi živeli enakopravno.

Gusarji so jasno pokazali, da ladij ni potrebno voditi na brutalen in surov način, kakor je to počela trgovska in kraljeva mornarica. In to je razlog, da so bili pirati popularni, čeprav so plenili.

Besede gusarja iz tega izgubljenega obdobja – mladega Britanca z imenom William Scot – odmevajo v tem novem obdobju piratstva. Preden je bil obešen v Charlestonu v Južni Karolini je rekel: "To sem naredil, da bi se rešil propada. Prisiljen sem bil, da živim kot pirat."

Leta 1991 je vlada Somalije, države na rogu Afrike, propadla. Njenih 9 milijonov ljudi je bilo obsojenih na lakoto. Številne zahodne sile so to videle kot odlično priložnost, da pokradejo somalijske zaloge hrane in v njihovo morje odlagajo jedrske odpadke.

Da, jedrske odpadke! Ko ni bilo več vlade, so se na obalah Somalije začele pojavljati evropske ladje in v ocean odlagale ogromne sode. Prebivalci obale so začeli obolevati. Na začetku so obolevali od ošpic in slabosti, rojevali pa so se deformirani dojenčki. Po cunamiju 2005 je na stotine deponiranih in poškodovanih sodov priplavalo na obalo. Ljudje so začeli obolevati od radiacijskih bolezni in več kot 300 jih je umrlo. Ahmedou Ould-Abdallah, odposlanec Združenih narodov za Somalijo, je rekel: "Tukaj nekdo odlaga jedrski material. Tu so tudi svinec in težke kovine kot kadmij in živo srebro."

Dober del teh aktivnosti se lahko poveže z evropskimi bolnišnicami in tovarnami, ki svoje odpadke prodajajo italijanski mafiji, da bi se jih rešile na najcenejši način. Istočasno evropske ladje iz somalijskih morij kradejo njihovo največje bogastvo – morsko hrano. S prekomernim izkoriščanjem so uničili lastne izvore rib, sedaj pa so se preselili na tuje. Številne ribiške ladje, ki ilegalno plujejo po somalijskih nezaščitenih morjih, vsako leto pokradejo tune, škampov, jastogov in druge morske hrane v vrednosti več kot 300 milijonov dolarjev. Lokalni ribiči so izgubili edini vir zaslužka in stradajo.

To je kontekst, iz katerega so nastali ljudje, katere nazivamo s pirati. Vsi se strinjajo, da so bili navadni somalijski ribiči, ki so z gliserji poskušali odvrniti ribiške ladje in odlagalce odpada. Sami sebe imenujejo kot prostovoljna obalna straža Somalije – in zlahka vidimo zakaj. Eden od voditeljev tako imenovanih piratov Sugule Ali je rekel, da je bil njihov motiv "zaustaviti nezakonit ribolov in odlaganje odpada v naših vodah ... Mi se ne smatramo za bandite na morju. Nas smatrajo za razbojnike tisti, ki oboroženi nezakonito lovijo ribe in mečejo odpad v naša morja."

Wiliam Scot bi razumel te besede.

Gusarji imajo z razlogom nesporno podporo lokalnega prebivalstva. Neodvisna somalijska medijska stran Wardheer News je izvedla raziskavo, kaj povprečni Somalec misli o piratstvu, in 70% jih popolnoma podpira piratstvo kot obliko nacionalne obrambe teritorialnih voda države.

V času revolucionarne vojne v Ameriki so George Washington in ustanovitelji ameriške države piratom plačali, da zaščitijo ameriške teritorialne vode, saj niso imeli lastne mornarice niti obalne straže. Ali je to kaj drugačno? Ali od lačnih Somalcev pričakujemo, da pasivno stojijo na svojih obalah, veslajo v jedrskem odpadu in gledajo, kako kradejo njihove ribe, da bi jih jedli v restavracijah Pariza, Londona in Rima? Na te zločine nismo reagrirali, ko pa so ribiči odgovorili s tem, da prekinejo tranzitni koridor za 20% svetovne nafte, smo začeli kričati o nekakšnem zlu. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...