Beseda Kur'an prihaja iz glagola kara'a, kar pomeni brati. Kur'an dobesedno pomeni branje ali recitacija. Vendar se termin Kur'an zgodovinsko uporablja za knjigo, ki je bila od Allaha preko angela Gabrijela razodeta Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem. Termin Kur'an je omenjen na večih mestih v knjigi, ko ta govori o sebi. Na primer:
Zares ta Kur'an usmerja k najbolj ravni poti in daje dobre novice vernikom - tistim, ki delajo dobra dela - da je za njih velika nagrada. (Kur'an; 17:9)
Ime Kur'an se uporablja za oboje, Kur'an kot celoto, kakor v prejšnjem verzu, in tudi za posamezen verz ali skupino verzov.
In ko se recitira Kur'an, ga poslušajte in bodite pozorni, da bi lahko prejeli milost. (Kur'an; 7:204)
Knjiga se imenuje tudi z drugimi imeni, kot na primer Furkan (tj. knjiga, ki ločuje resnico od laži).
Blagoslovljen je tisti, ki je razodel Furkan svojemu sužnju, da bi bil opominjevalec svetovom. (Kur'an; 25:1)
In Zikr (tj. nauk, opomin).
Zares, Mi smo razodeli Zikr in Mi ga bomo zares varovali. (Kur'an; 15:9)
Kur'an lahko definiramo kot Allahove besede, ki so bile Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem razodete v arabščini. Njegova recitacija se uporablja pri dejanjih čaščenja in tudi najkrajše poglavje je čudežne narave.
Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem božansko navdihnjene izjave, katere so zabeležili njegovi družabniki, se imenujejo hadis. Na primer Poslančev, sallallahu alejhi ve sellem družabnik Omar ibn El-Khattab je prenesel, da je rekel: "Zares so dejanja glede na namero." (zabeležila El-Buhari in Muslim) Vendar je v nekaterih svojih izjavah Poslanec sallallahu alejhi ve sellem tisto, kar je rekel, pripisal Allahu. Na primer Ebu Hurejra je prenesel, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allah Vzvišeni je rekel: 'Jaz sem kakor Moj suženj misli o Meni in Jaz sem z njim, ko se Me spomni. Če se Me spomni pri sebi, se ga bom Jaz spomnil pri Sebi in če se Me spomni v skupini, se ga bom Jaz spomnil v boljši skupini.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim) Da bi te vrste hadis razlikovali od prejšnje vrste, se mu reče hadis kudsi (sveti hadis), prejšnjemu pa hadis nebevi (poslanski hadis).
Vendar se Kur'an iz številnih razlogov ne smatra enako kot hadis kudsi. Prvi razlog je, da je Kur'an od Allaha tako v besedah kot v pomenu, medtem ko je v primeru hadisa kudsi njegov pomen od Allaha, besede pa od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Drugo, Allah Arabce in človeštvo izziva, naj naredijo eno samo poglavje enakovredno enemu kur'anskemu, njihova nezmožnost to storiti, pa dokazuje njegovo čudežno naravo. To ne velja v primeru hadisa kudsi. Tretje, recitacija Kur'ana se uporablja v molitvi in se že sama po sebi smatra za obliko čaščenja. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Kdor prebere črko iz Allahove Knjige bo dobil dobro delo (zapisano za njega) in vsako dobro delo je vredno desetkrat njegove vrednosti. In ne pravim, da je 'Elif, Lam, Mim' črka, ampak pravim, da je 'Elif' črka, 'Lam' je črka in 'Mim' je črka." (zabeležil Et-Tirmizi od Abdullaha ibn Mes'uda) Medtem ko branje hadisa kudsi nima teh lastnosti.
NAČIN PREDSTAVITVE
Kur'an je poslednje Božje posredovanje Njegove Božanske volje človeštvu. Stvarnik s Kur'anom govori ljudem in uporabi obliko človeškega pogovora. Kakor ljudje med pogovorom teme spreminjamo navidezno slučajno, se tudi teme v Kur'anu spreminjajo na navidezno slučajen način. Zato je oblika Kur'ana unikatna glede na ostale knjige. Kot celota to ni knjiga v običajnem pomenu besede, kjer najdemo uvod, jedro in zaključek. Niti ni omejena na predstavitev zgodovinskih dogodkov, filozofskih problemov, znanstvenih dejstev ali družbenih zakonov, čeprav so v njem vsi ti stkani skupaj, vendar brez očitne povezave. Teme so predstavljene brez predhodnih informacij, zgodovinski dogodki niso predstavljeni v kronološkem vrstnem redu, nove teme se včasih med drugimi prikažejo iz nobenega očitnega razloga in govorec ter tisti, komur se govori, spreminjata smer pogovora brez najmanjšega predhodnega opozorila. Bralec, ki se ne zaveda edinstvenosti Kur'ana, je pogosto zbegan, ko odkrije nasprotje tega, kar je vedno razumel pod pojmom knjige, zlasti verske knjige. Zato se mu Kur'an morda lahko zdi neorganiziran. Vendar je za tiste, ki razumejo njegovo glavno temo, snov in idejo, Kur'an pravo nasprotje neorganiziranosti.
GLAVNA TEMA
V osnovi je glavna tema Kur'ana človek: človek v odnosu s svojim Gospodarjem in Stvarnikom, Allahom, človek v odnosu do samega sebe in človek v odnosu do ostalih stvaritev. Glavna tema, ki se izpostavlja skozi celoten Kur'an je, da si samo Allah zasluži biti čaščen, ter da se mora človek v svojem privatnem življenju in v svojih odnosih s stvaritvami pokoriti Allahovim zakonom. Ali z drugimi besedami, glavna tema je poziv v verovanje in čaščenje samo Allaha, ter opravljanje dobrih dejanj, kakor jih je definiral Allah.
Če bralec ta osnovna dejstva obdrži v mislih, bo opazil, da so od začetka do konca Kur'ana vse različne teme povezane s to glavno temo in da je celotna knjiga podprta z dokazi in argumenti zanjo. Kur'an jasno predlaga svojo idejo in cilj, ter opisuje stvarjenje človeka in vesolja, ali pa dogodke iz zgodovine človeštva. Ker je cilj Kur'ana usmeritev človeštva, govori in razpravlja o stvareh, ki se ga tičejo in izpušča nepotrebne in nepomembne podrobnosti. Pri predstavitvi vsake nove teme svojo glavno temo vedno znova ponavlja.
Nov bralec mora imeti v mislih sledeče štiri principe Kur'ana, če se želi izogniti nepotrebni zmedi.
- Knjiga je edina takšne vrste na svetu.
- Njen stil izražanja je popolnoma drugačen od vseh ostalih knjig.
- Njena tema je edinstvena.
- Predpostavke o tem, kakšna bi morala biti vsaka knjiga, predstavljajo oviro za razumevanje Kur'ana.
ČUDEŽ
Človek ima naraven odpor do pokoravanja drugemu človeškemu bitju, razen če je prisiljen s fizično močjo ali mentalno sposobnostjo, ali pa če mu pokaže nadčloveške spretnosti. V prvih dveh primerih popušča z odporom, medtem ko v tretjem popušča zaradi verovanja v višjo silo ali moč, ki kljubuje vsakršni človeški primerjavi. Zaradi tega je Allah Svojim poslancem podaril ne samo razodetja, ampak tudi čudeže, ter ljudem tako dokazal božanski izvor in resničnost njihovih sporočil. Zaradi nezmožnosti, da bi ljudje oponašali čudeže poslancev, so prostovoljno priznali Allahov monoteizem (tevhid) in se pokorili ukazom Njegovih poslancev.
Zaradi ovir v komunikaciji in povezavi so bili zgodnji poslanci poslani samo ljudem, med katerimi so živeli. Zato so čudeži, s katerimi so prišli, ustrezali področju znanja, na katerem so se ljudje odlikovali, da bi imeli čudeži nanje maksimalen učinek. Na primer, Mojzes je živel med Egipčani, ki so bili znani po svoji spretnosti v okultnih vedah, čarovništvu in magiji. Ko so se čarovniki zbrali, da bi izzvali Poslanca Mojzesa, so se palice, katere so vrgli, občinstvu prikazale kot kače. Potem je Allah Mojzesovo palico spremenil v resnično kačo, ki je pogoltnila optične iluzije njegovih nasprotnikov. Poraz je bil za čarovnike zadosten dokaz, saj so vedeli, da noben človek ne more spremeniti narave palice. V predanosti in iskrenem verovanju v Mojzesovega Boga so z obrazi padli na tla, kljub grožnjam njihovega voditelja faraona. Naslednji primer je Poslanec Jezus, katerega je Allah izbral med judi, ki so bili znani po izjemnih sposobnostih na področju medicine. Judovski zdravniki so bili visoko spoštovani in cenjeni, zaradi njihove sposobnosti celjenja kosti in ran, ter zdravljenja bolnih. Zato je Allah Poslancu Jezusu podaril čudežno sposobnost, da je ozdravil slepega in hromega ter oživel mrtvega. Te sposobnosti so bile jasno iznad sposobnosti judovskih zdravnikov tistega časa in dobro so vedeli, da teh spretnosti noben človek ne more izvajati sam od sebe.
Ker je bil Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem zadnji poslanec, poslan ne samo določenim ljudem, ampak celotnemu človeštvu, mu je dal Allah čudež, ki ni osupljal samo ljudi, med katerimi je živel, ampak bo izzival in osupljal človeške misli vse do zadnjih dni tega sveta. Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem so bili dani številni čudeži, ki so bili dani poslancem pred njim, učinki katerih pa so bili že v osnovi omejeni na ljudi njegovega časa; na primer razcepitev lune ob zahtevi njegovega naroda za znak, izviranje vode med njegovimi rokami v neki situaciji, ko so imeli družabniki pomanjkanje vode, ter fenomen, ko mu je skala nazivala selam (pozdrav s frazo es-selamu alejkum, kar pomeni naj je mir s tabo) in še številni drugi. Vendar je glavni čudež, ki je bil dan Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, čudež književnosti.
Arabci so posedovali zelo malo v smislu njihovih edinstvenih sposobnostih ali pridobljenega znanja, vendar so bili zelo ponosni na svoje oralne in književne sposobnosti. Na sejmih so potekala tekmovanja, kjer so recitirali poezijo. Njihov jezik se je razvil do popolnosti in je vseboval bogat besedni zaklad, smatral pa se je za največjo kvaliteto jezika, katero človeško bitje lahko doseže. V bistvu je bilo deset najbolj znanih pesmi tako občudovanih, da so bile jedkane v zlato in obešene na Kabo. Tako je Kur'an s črkami 'Elif, Lam, Mim' ali 'Kaf' ali 'Nun' dražil misli Arabcev, kakor bi jim rekel: "Iz teh črk, s katerimi kombinirate in oblikujete svoje dnevne pogovore, kakor tudi svoja velika dela poezije in proze, je oblikovana knjiga, katere najkrajše poglavje ne presega treh vrstic, pa ga kljub temu ne morete oponašati, ne glede na to, kako se trudite." Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Vsem poslancem je bilo dano nekaj, kar bi povzročilo, da ljudje verjamejo v njih. Stvar, ki je bila dana meni, ni nič drugega kot razodetje (tj. Kur'an), katerega mi je Allah razodel. Tako upam, da bom imel največ sledilcev od njih na Sodnem dnevu." (zabeležil El-Buhari od Ebu Hurejra)
IZZIV
S terminom čudež mislimo na nadnaravno ali nenavadno dejanje, katerega se ne da posnemati. Zabeleženo je, da je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem izzival, naj proizvedejo književno delo podobnega kalibra kot Kur'an, vendar tega niso bili zmožni narediti, kljub njihovi dobro znani zgovornosti in slogovni sposobnosti. Izziv, naj proizvedejo nekaj podobnega Kur'anu, je bil Arabcem in človeštvu ponujen v treh fazah.
1) Celoten Kur'an: Allah je v Kur'anu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem ukazal, naj izzove vse stvaritve, da naredijo knjigo kakršna je Kur'an:
Reci: "Če bi se zbrali ljudje in džinni, da bi naredili podobno temu Kur'anu, ne bi mogli narediti takšnega, četudi bi si medsebojno pomagali." (Kur'an; 17:88)
2) Deset poglavij: Kmalu za prejšnjim izzivom je Allah Svojemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem ukazal, naj zopet pozove tiste Arabce, ki so trdili, da je Kur'an Muhammedov, sallallahu alejhi ve sellem izum, naj proizvedejo deset poglavij podobnih katerimkoli desetim poglavjem v Kur'anu:
Ali govorijo: "Izmislil si ga je." Reci: "Potem prinesite deset podobnih izmišljenih poglavij in pokličite kogar lahko poleg Allaha, če ste resnicoljubni." Če se vam ne odzovejo, potem vedite, da je bil razodet z Allahovim znanjem in da ni nobenega drugega božanstva razen On. Ali boste muslimani? (Kur'an; 11:13-14)
3) Eno poglavje: V naslednjem razodetem poglavju je Allah izziv pripeljal do skrajnosti, s pozivanjem tistih, ki so zanikali Božanski izvor Kur'ana, naj naredijo eno samo poglavje, najkrajše pa vsebuje samo tri kratke verze.
Ali govorijo: "Izmislil si ga je." Reci: "Potem prinesite podobno poglavje in pokličite kogar lahko poleg Allaha, če ste resnicoljubni." (Kur'an; 10:38)
Zadnji izziv je bil kasneje še enkrat ponovljen:
In če ste v dvomu o tem, kar Smo razodeli našemu sužnju, potem naredite podobno poglavje in pokličite svoje priče od drugih poleg Allaha, če ste resnicoljubni. (Kur'an; 2:23)
Ti izzivi niso bile samo prazne besede, za katere se ne bi nihče brigal, da bi dokazal njihovo napačnost. Muhammedov sallallahu alejhi ve sellem poziv v monoteizem in ukinitev mnogoboštva v vseh njegovih oblikah, ter enakopravnost sužnjev in njihovih gospodarjev, je grozila celotnemu družbeno-političnemu sistemu v Meki, zlasti vodilnemu plemenu Kurejš. V Meki, trgovskem in spiritualnem centru Arabije, so obupno hoteli ustaviti širjenje islama. Izziv je bil direkten, vse kar so nasprotniki islama morali narediti, da bi uničili gibanje, je proizvesti eno samo poglavje, podobno tistim poglavjem, katere so Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem in njegovi družabniki recitirali ljudem.
Številni govorci in pesniki so poskušali oponašati Kur'an, vendar so bili vsi od njih neuspešni. Nezmožni kljubovati Poslančevemu, sallallahu alejhi ve sellem izzivu, so Kurejši za uničenje islamskega gibanja poiskali druge metode. Poslancu Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem so ponujali veliko količino bogastva, položaj kralja nad njimi ter najbolj častne in najlepše ženske, v zameno za njegovo obljubo, da bo prenehal s pozivanjem ljudi v islam. Mučili so svoje sužnje in sorodnike, ki so sprejeli islam in jih na ta način želeli spreobrniti v mnogoboštvo. Kasneje so organizirali bojkot proti Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem in pripadnikom njegovega klana Benu Hašim, da bi jih izstradali v pokornost. Vendar je tudi ta načrt sčasoma propadel. Na koncu so zasnovali zaroto, da ga ubijejo v njegovem domu in poslali oborožene mladeniče, iz vsakega klana plemena Kurejš po enega, da bi se krivda za njegov umor porazdelila na vse, tako pa bi bilo maščevanje Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem klana nemogoče. Vendar je Allah omogočil, da se je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem s svojimi družabniki izselil iz Meke in se pridružil skupini muslimanov v mestu Jatrib. Islam se je v mirnem Jatribu naglo širil in v enem letu so muslimani v mestu postali večina. Ime mesta je bilo spremenjeno v Medina. V naslednjih osmih letih so klani iz Meke in sosednjih področij sprožili serijo neuspešnih bitk proti nastajajoči Islamski državi v Medini, kar se je končalo z muslimansko osvojitvijo same Meke.
Vsemu temu prelivanju krvi bi se lahko izognili, če bi Kurejši in njihovi zavezniki naredili trivrstično poezijo, podobno najkrajšemu poglavju v Kur'anu. Torej ne more biti nobenega dvoma v neposnemljivost kur'anskega literarnega stila, čudežnih rim in nenavadne narave njegovega ritma.
Komentarji
Objavite komentar